Kot so na računskem sodišču pojasnili v revizijskem poročilu, so mnenje o financiranju primerne porabe podali na podlagi presoje jasnosti sistema primerne porabe, realiziranih postopkov določanja primerne porabe ter aktivnosti za zagotovitev njegovega optimalnega delovanja med leti 2012 in 2015.
Predpisi, ki urejajo postopek določitve povprečnine, namreč ne določajo jasno nalog, katerih stroški se upoštevajo v postopku določitve povprečnine, prav tako pa jasno ne določajo postopka, po katerem naj bi se povprečnina ugotavljala.
Aktivnosti države in občin so zato namenjene predvsem razlagi postopka določitve povprečnine glede na lastne interese, ne izdelujejo pa analiz dejanskih podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, ali občine prejmejo primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom predpisanih nalog, poudarjajo na računskem sodišču.
Sistem primerne porabe vsako leto med 212 občin razdeli približno milijardo evrov od dohodnine, kar je približno polovica vseh prihodkov občin. Za delovanje sistema je bistvena določitev povprečnine, na kateri temelji izračun sredstev, ki jih dobijo občine. V revidiranem obdobju je povprečnina leta 2014 znašala 536 evrov, v prvi polovici leta 2015 525, v drugi polovici pa 519 evrov.
Po mnenju sodišča sistem ni upošteval dejavnikov, ki bi bili primerni za ugotovitev primernih finančnih sredstev posameznega leta. Temeljil je namreč na podatkih občin o preteklih realiziranih stroških za zakonsko določene naloge, ni pa upošteval kakovosti in učinkovitosti izvajanja. S tem občin ni spodbujal k učinkovitemu poslovanju, prav tako pa ni predvideval upoštevanja vzdržnosti javnih financ.
Ministrstvo za finance, ki ga je vlada pooblastila za izvedbo aktivnosti, potrebnih za določitev povprečnine za leti 2014 in 2015, pri izračunu povprečnine, ki je bila izhodišče za pogajanja z reprezentativnima združenjema občin, ni upoštevalo predpisane metodologije, tudi podlage zanjo je le delno predstavilo.
Prizadevanja države, da se pri določanju povprečnine zaradi zagotavljanja vzdržnosti javnih financ upošteva razpoložljivost finančnih virov, so bila po mnenju računskega sodišča sicer ustrezna. Za leto 2014 in prvo polovico leta 2015 je bil z reprezentativnimi združenji občin dosežen dogovor o povprečnini, dogovor o povprečnini za drugo polovico leta 2015 pa ni bil sklenjen.
Obe ministrstvi sta v skupni izjavi kljub ugotovitvam sodišča revizijsko poročilo ocenili pozitivno, saj te podpirajo njihovo namero po dopolnitvi predpisov, ki urejajo sistem financiranja občin. Ugotovitve računskega sodišča glede določb zakona o financiranju občin, ki določajo postopek določitve višine povprečnine, so po njihovem v prid predlogu sprememb zakona, ki jih je pripravila vlada.
Predlog zakona v skladu s priporočili sodišča namreč jasno določa postopke določitve povprečnine in upošteva makroekonomske okoliščine v državi, torej tudi fiskalno pravilo, s strani ustavnega sodišča razveljavljeni pravilnik o podprogramih, ki ga upoštevajo pri določanju povprečnine, pa nameravajo spremeniti tako v skladu s priporočili odločbe ustavnega sodišča kot tudi revizijskega poročila. Novi akt bo podrobneje določal obvezne občinske naloge.
V zvezi z ugotovitvami računskega sodišča glede večje odgovornosti države za spremljanje izvajanja nalog občin ocenjujejo, da so te dobrodošle, saj ministrstva pogosto premalo poznajo izvajanje določil zakonodaje v praksi. Računsko sodišče jih zdaj zavezuje k bolj poglobljenemu sodelovanju z ministrstvom za javno upravo, ki je pristojno za sistem lokalne samouprave, s tem pa se strinja tudi finančno ministrstvo.
Sicer pa ugotovitve računskega sodišča ministrstvi tudi zavezujejo, da preverita učinke obstoječih korekcijskih faktorjev iz formule primerne porabe. Kot so ob tem pojasnili, sta ministrstvi to počeli že doslej, saj sta prav na tej podlagi pripravili spremenjene uteži, v prihodnje pa bodo, če bo sprejet predlog zakonskih sprememb, spremljali učinke novih vrednosti.
Z ugotovitvami računskega sodišča pa so zadovoljna tudi vsa tri združenja občin, saj ugotovitve po njihovem v veliki meri potrjujejo njihove pripombe in kritike sistema financiranja občin.
Kot so zapisali v Združenju mestnih občin Slovenije (ZMOS), je tudi po njihovem mnenju način določanja povprečnine neustrezen, saj ne upošteva vseh zakonsko določenih nalog, prav tako pa ne upošteva velikih razlik med občinami.
Po sedanjem sistemu so namreč mestne občine v izrazito slabšem položaju, saj izračun primerne porabe ne upošteva številnih začasnih prebivalcev, ki jih je največ v mestnih občinah, prav tako ne višjih infrastrukturnih stroškov in številnih javnih institucij, ki jih množično uporabljajo tudi občani drugih občin, pojasnjujejo.
Tudi v Združenju občin Slovenije so dejali, da sodišče izpostavlja številne pomanjkljivosti, na katere že nekaj let opozarjajo tudi sami. Predstavniki vlade jim ob pogajanjih namreč ne predložijo dejanskih analiz, zaradi česar ni zadostnih podatkov in podlag za argumentirano določitev višine povprečnine, pogajanja pa se vedno znova sprevržejo v enostransko določitev višine povprečnine s strani vlade.
Na Skupnosti občin Slovenije skupaj z računskim sodiščem naslednji teden pripravljajo predstavitev revizije. Za zdaj so ocenili, da je revizija zelo koristen instrument oziroma dokument, ki lahko pomembno pripomore k izgradnji sistema primerne porabe.
Kot so dodali, tudi računsko sodišče ugotavlja, kar že vrsto let opozarjajo sami, da se mora višina primerne porabe za občine čim bolj približati stroškom nalog, ki jih morajo občine izvajati za svoje občane, bolj natančno pa mora biti opredeljen tudi sistem pogajanj z državo.
