Kot je za STA pojasnil predsednik komisije za poslovnik Matej T. Vatovec (ZL), so v delovni skupini, znotraj katere so nastajale spremembe, sodelovali predstavniki poslanskih skupin, ki imajo člane v komisiji, torej vseh razen SD in NSi.
V zakonodajni postopek jih je vložila skupina poslancev iz SMC, DeSUS, ZL in poslanske skupine nepovezanih poslancev. Glede na danes predstavljena mnenja pa imajo podporo tudi v SDS in SD.
Vatovec, kot prvopodpisani pod predlog, je na seji dejal, da so se po sprejetju poslovnika v letu 2002 v praksi pokazale določene pomanjkljivosti in nedoločenosti. Pomemben razlog za spremembe pa je tudi vse hitrejši razvoj modernih informacijskih tehnologij, čemur je bilo treba prilagoditi poslovanje DZ.
Po njegovih besedah gre za manj zahtevne spremembe, zato so tudi predlagali obravnavo po skrajšanem postopku. Z njimi med drugim bolj jasno določajo, da mora biti v primeru zahteve za sklic nujne seje odbora seja sklicana in izvedena najpozneje v 14 dneh od vložitve zahteve, izven tega roka pa zgolj s strinjanjem predlagatelja.
Določajo, da lahko matično delovno telo sklep, da zakonski predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, sprejme šele, ko se opravi razprava o predlogu. Večkrat se je namreč zgodilo, da je bil tak sklep predlagan še pred začetkom razprave in do nje sploh ni prišlo.
Kot eno od ključnih novosti je omenil uvedbo t. i. zakonodajne sledi, k čemur je pozvala tudi protikorupcijska komisija. Tako bo moral predlog zakona vključevati tudi podatek o tem, ali so pri pripravi zakona sodelovali zunanji strokovnjaki in kolikšno plačilo so za to prejeli.
Nekaj je uskladitev z veljavno zakonodajo, predvsem s spremembami zakona o sodelovanju med DZ in vlado v zadevah EU, kjer se na novo določa postopek predlaganja kandidatov za člane Evropske komisije, Evropskega računskega sodišča in upravnega odbora Evropske investicijske banke.
Več sprememb pa je vezanih na modernizacijo delovanja DZ, na primer glede magnetogramov, objavljanja gradiva na spletnih straneh ipd., ki pa so bolj tehnične kot vsebinske narave, je še izpostavil Vatovec.
Člani komisije so danes, prav tako brez glasu proti, sprejeli nekaj dopolnil. Deloma so z njimi sledili mnenju zakonodajno-pravne službe. Zaradi tehnične neizvedljivosti pa so na primer iz predloga umaknili novo določbo o možnosti ponovitve glasovanja v primeru tehnične okvare glasovalne naprave, na katero bi poslanec opozoril takoj po objavi rezultatov glasovanja.
Predlog sprememb tudi ne vključuje določb glede ponovnega odločanja o zakonu po vetu državnega sveta oz. t. i četrtega branja, ki bi jih želeli v državnem svetu. A kot je dejal Vatovec, se delo komisije tudi po teh sprememba poslovnika ne bo ustavilo in pušča vsa vrata odprta.
Je pa Bojana Muršič (SD) izrazila pomislek ob predvidenem roku za vlaganje poslanskih vprašanj. Predstavniki vlade običajno odgovarjajo prvi dan seje, v ponedeljek. Zato je predvideno, da bi po novem določili, da se namesto najpozneje dan pred sejo vlagajo najpozneje tri dni pred sejo. Muršičeva pa je opozorila, da je to precej dolg rok, če se seja ne začne v ponedeljek, ampak recimo v sredo, kar se je nekajkrat v tem mandatu tudi zgodilo.
