Konec novembra se bo namreč začel uporabljati zakon o državnem odvetništvu, ki namesto dosedanjega državnega pravobranilstva uvaja institut državnih odvetnikov.
Generalni državni pravobranilec Jurij Groznik o učinkih te novosti še ne želi soditi, zagotavlja pa, da se bodo poskušali na najboljši način prilagoditi novim razmeram. "Verjamem, da bomo to zmogli. Pričakujem in vem, da nam bo pri tem ministrstvo za pravosodje pomagalo, in sicer pri kadrovski sestavi kot tudi pri organizacijski strukturi, ki se bo morala prilagoditi novim okoliščinam," je povedal za STA.
Ker se širi krog možnih zastopanih subjektov, je verjetno, da bodo soočeni z večjim številom zadev. "Določeni subjekti, ki jih doslej nismo zastopali, se bodo lahko v določenih primerih, izjemnega pomena za državo in zastopanega subjekta, obrnili po pravno podporo na državno odvetništvo. Govorim o javnih zavodih, lokalnih skupnostih in gospodarskih družbah v državni lasti," je pojasnil.
Veliko vprašanj je sicer še odprtih. "Bomo videli, kaj nam bo življenje pokazalo in ali je bila ta reforma utemeljena. Zaenkrat pa je še preuranjeno razpravljati o tem," je dejal.
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je nastopila kot slavnostna govornica na srečanju, ocenjuje, da bo s to spremembo prišlo do nekaterih pozitivnih premikov, na primer na področju mediacij. "Da bo več dogovarjanja. Že sam izraz odvetništvo kaže na to. Tudi z novimi izobraževanji državnih odvetnikov si obetam boljše delo. Vsaka takšna spremembe prinese tudi nekaj zakonskih novosti in prepričana sem, da bo samo bolje," je dejala ob robu srečanja.
Na varuha se sicer državljani v zvezi z državnim pravobranilstvom obračajo večinoma s pripombami glede domnevno prenizkih odškodnin, ki jih terjajo od države. "Običajno menijo, da državni pravobranilci presojajo prenizke odškodnine, da se ne pogajajo in da ne popuščajo," je pojasnila. Izpostavila je tudi problem nerazglašenih oporok in pomen dostojanstvenega odnosa do pritožnikov.
Medtem ko so bili pravobranilci državni funkcionarji z osemletnim mandatom, bodo državni odvetniki javni uslužbenci, zaposleni za nedoločen čas. Po ocenah Nussdorferjeve je to dobra rešitev. "Mene je prej motilo to, da so edino pravobranilci za razliko od sodnikov in tožilcev imeli omejen mandat. To pomeni pritisk, ali boš ponovno imenovan ali ne," je dejala. "Res pa je, da razen predstojnika niso več funkcionarji, kar za psiho ljudi nasproti drugim inštitucijam najbrž ni dobro sporočilo. To je zagotovo vidik, ki jih je obremenil," je dodala.
Državno pravobranilstvo deluje na podlagi zakona iz leta 1997, zato letos obeležuje 20 let delovanja. "Varujemo pravo in krepimo zaupanje državljanov v pravni red," je njihovo glavno poslanstvo opisal Groznik. Žal mu je, da se jim v javnosti včasih daje negativen prizvok. "Delo državnega pravobranilstva je v tem smislu specifično, glede na to, da na drugi strani sodnih postopkov največkrat nastopajo državljani s svojimi problemi in imajo popolnoma drugačno videnje zadeve, kot ga ima državno pravobranilstvo. A generalno gledano je državno pravobranilstvo v mnogih primerih dejansko prihranilo veliko denarja za našo državo," je dejal.
Med novejšimi odmevnejšimi zadevami sta domnevno prepozno vložena ničnostna tožba v primeru Tovarne sladkorja Ormož in prepočasno ukrepanje zoper avstrijski Verbund zaradi poplav na Dravi. "Kar se tiče zadeve Ormož, je bil dejansko zamujen rok za pritožbo. A če pogledamo vsebino, so bile zelo majhne možnosti za uspeh v tej zadevi. Kar se tiče poplav, pa moram reči, da državno pravobranilstvo sodeluje z vsemi pristojnimi institucijami in mislim, da v tem primeru zamud oziroma negativnih ravnanj v državnem pravobranilstvu ni bilo," je pojasnil Groznik.
Zbrani na srečanju na Ptuju so se danes med drugim seznanili s primerom Vaskrsić proti Sloveniji, glede katerega je v javnosti po besedah državne pravobranilke Bojane Jovin Hrastnik veliko dezinformacij. Podrobno je predstavila celotno zadevo in med drugim pojasnila, da ni šlo le za dolg v višini 124 evrov, ampak da so hkrati tekli izvršilni postopki treh upnikov, v osnovi skupno za okoli 7000 evrov, z odlašanjem pa je ta dolg naraščal.
"Pritožnik je bil ves čas seznanjen s postopkom in je imel številne možnosti, da bi preprečil izvršbo, a tega ni storil," je poudarila. Po njenih besedah se je v postopek vključil šele potem, ko je bila njegova hiša prodana na javni dražbi, kar je bilo prepozno, da bi lahko ustavili zadevo.
