c S
Bruselj opozarja Češko zaradi bojkota premeščanja beguncev 07.06.2017 07:59 Bruselj, 06. junija (STA) - Evropska komisija je danes Češko opozorila na moralno, politično in pravno dolžnost, da članicam EU z zunanjo mejo pomaga pri soočanju z begunsko krizo, potem ko so iz Prage v ponedeljek sporočili, da ne bodo več sodelovali pri premeščanju beguncev iz Italije in Grčije v druge članice unije. Češko zaradi tega najverjetneje čaka pravni postopek.

V Pragi odločitev utemeljujejo z argumenti, da načrt premeščanja beguncev znotraj unije ne deluje in da so se varnostne razmere po nedavnih terorističnih napadih spremenile.

Češka se sicer bliža parlamentarnim volitvam, ki so načrtovane 20. in 21. oktobra letos.

V Bruslju so danes v odzivu na češko napoved dali jasno vedeti, da državi grozi pravni postopek zaradi kršenja evropske zakonodaje, ki opredeljuje začasni dveletni sistem za premeščanje beguncev znotraj unije.

"Delitev odgovornosti in solidarnosti je moralna, politična in pravna dolžnost. Članic z zunanjo mejo ne smemo pustiti samih," je poudaril evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos.

Komisija bo prihodnji teden objavila mesečno poročilo o napredku pri uresničevanju načrta za premeščanje beguncev. V njem bo podrobno opredelila stališče glede morebitnih pravnih postopkov proti kršiteljicam evropske zakonodaje, je spomnil Avramopulos.

Sprožitev pravnih postopkov lahko pričakujejo države, ki niso iz Grčije in Italije premestile še nobenega begunca, in tiste, ki že več kot leto dni niso premestile nikogar.

Češka je tista članica, ki že več kot leto dni ni premestila nobenega begunca. Lani pa jih je premestila "le dvanajst", tako je prostora za izboljšave ogromno, izpostavljajo v Bruslju.

Madžarska, Poljska in Avstrija pa so po majskem poročilu edine tri države, ki niso iz Italije in Grčije premestile še nobenega begunca ter tako po navedbah komisije sistematično ne izpolnjujejo svojih obveznosti.

Višegrajska četverica sicer že od izbruha begunske krize nasprotuje obveznim kvotam za razporejanje beguncev. Kljub temu so članice poleti in jeseni 2015 sprejele zakonodajo, s katero so se zavezale k premestitvi določenega števila beguncev.

Sprva je bilo predvideno, da znotraj unije premestijo 160.000 oseb, a se je ta številka z raznimi spremembami znižala na okoli 98.000. Po majskem poročilu so članice iz Italije in Grčije doslej premestile 18.418 oseb.

Prihodnji teden je torej pričakovati, da se bo komisija podrobneje izrekla glede pravnega ukrepanja proti kršiteljicam. Ali bo dejansko tudi ukrepala že ta mesec, pa ni povsem jasno.

Tudi če komisija pravni postopek sproži, je to v glavnem politični pritisk na članico, siceršnjih takojšnjih učinkov v praksi pa ni. Običajno ves proces traja leta, preden pride do točke, ko sodišče kršiteljici naloži finančno kazen.

Vprašanje kršenja zavez solidarnosti pri soočanju z begunsko krizo bo tudi ena od tem pogovorov češkega premierja Bohuslava Sobotke in predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, ki bo v četrtek in petek na obisku v Pragi.

Višegrajske države sicer nasprotujejo tudi stalnemu zavezujočemu sistemu za razporejanje beguncev po uniji, torej dolgoročni ureditvi na tem področju, ki bi zagotovila pravo ravnotežje med odgovornostjo in solidarnostjo.

Dogovora, ki naj bi ga unija dosegla do konca tega meseca, ni na vidiku. Viri pri EU so prav danes opozorili, da bo "na neki točki v prihodnosti pač treba opraviti to težko razpravo", saj Italija in Grčija solidarnost potrebujeta.

Poleg tega ni izključeno, da bo solidarnost v prihodnosti potrebovala tudi kakšna druga država, saj nadaljnjih migracijskih kriz ni mogoče izključiti, so posvarili viri v Bruslju.