c S
Evropski preiskovalni nalog bo poenostavil pridobivanje dokazov v tujini 30.05.2017 17:37 Ljubljana, 30. maja (STA) - Pred dobrim tednom je začel veljati evropski preiskovalni nalog, ki bo pravosodnim organom držav članic poenostavil delo pri pridobivanju dokazov v drugi državi EU. Direktivo, ki ga ureja, je v svoj pravni red doslej preneslo zgolj pet držav članic, Slovenija še ne. A tudi ko bo, bi se lahko zaradi naše sodne prakse pojavile težave.

Kot je na današnjem posvetu o direktivi o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah in čezmejnih digitalnih dokazih, ki ga je v Ljubljani organiziral Institut Jožef Stefan, pojasnil pravnik Miha Šepec, bo država lahko preko evropskega preiskovalnega naloga zaprosila za kateri koli preiskovalni ukrep, od zaslišanja priče, pridobivanja podatkov do prisluškovanja.

V primeru, da država, na katero je bil nalog za pridobitev dokaza naslovljen, takega ukrepa v svojem pravnem redu ne pozna, se bosta državi uskladili o drugem možnem ukrepu, ki ga pravni red države prejemnice naloga predvideva in ki lahko da podobne rezultate.

Evropski preiskovalni nalog temelji na vzajemnem priznavanju, kar pomeni, da mora vsaka država EU priznati in izvesti zahtevo druge države na enak način, kot če bi obravnavala odločitev domačih organov, so nedavno pojasnili v Evropski komisiji.

Nalog bo nadomestil sedanji razdrobljeni pravni okvir za pridobivanje dokazov iz druge države. Za sodelujoče države članice bo zajemal celoten postopek zbiranja dokazov, od zasega dokazov do posredovanja obstoječih dokazov. Določa stroge roke za zbiranje zahtevanih dokazov, države članice bodo namreč imele na voljo le 30 dni za odločitev, ali bodo sprejele zahtevo druge države za pridobitev dokaza. V primeru sprejetja pa bo država imela 90-dnevni rok za izvedbo zahtevanih preiskovalnih ukrepov, so pojasnili na Evropski komisiji.

Šepec je danes opozoril na pomembnost spoštovanja zakonodaje države, ki je izdala evropski preiskovalni nalog, pri pridobivanju dokaza v drugi državi, da bo pridobljeni dokaz v prvi državi dejansko lahko veljaven v domačih postopkih. Kot primer je izpostavil prav Slovenijo, kjer se je po njegovih besedah izoblikovala praksa, da mora biti dokaz pridobljen ob spoštovanju ne le slovenske ustave, ampak tudi zakona o kazenskem postopku.

To je po besedah Šepca izjemno stroga praksa, zato pričakuje, da bo moralo v primeru evropskega preiskovalnega naloga ustavno sodišče prej ali slej povedati svoje mnenje o tem vprašanju. Kot popolno nasprotje je izpostavil Španijo, kjer je za to, da se nek dokaz šteje za zakonitega, dovolj, da je bil dokaz pridobljen zakonito po standardih države, v kateri je bil pridobljen.

Šepec sicer pričakuje, da bo s prakso postal "standard", da bo nek v tujini pridobljen dokaz zakonit, če bo pridobljen ob spoštovanju ustave države, ki dokaz želi.

Evropska komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov Vera Jourova je ob uveljavitvi evropskega preiskovalnega naloga poudarila, da bodo pravosodni organi po zaslugi naloga lažje uspešno sodelovali pri boju proti organiziranemu kriminalu, terorizmu, nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in korupciji. Po mnenju Šepca pa bo evropski preiskovalni nalog za Slovenijo najbolj zanimiv in uporaben v preiskavah organiziranega kriminala ter pranja denarja.

Današnji mednarodni posvet v Ljubljani o evropskem preiskovalnem nalogu je pripravil Inštitut Jožef Štefan (IJS), ki z drugimi evropskimi partnerji sodeluje v projektu Live_For, ki ga financira direktorat za pravosodje Evropske komisije. IJS v projektu zagotavlja predvsem tehnična znanja, je danes pojasnil Tomaž Klobučar z IJS. Namen projekta je pregled stanja na področju implementacije direktive v EU ter dobrih praks pri pridobivanju digitalnih dokazov predvsem v okolju računalništva v oblaku.

IJS je tehnični koordinator projekta, usmerili so se predvsem v tehnične vidike pridobivanja dokazov, je pojasnil Klobučar. Za sodnike in tožilce držav članic EU bodo med drugim pripravljali izobraževanja s področju pridobivanja, shranjevanja in obdelave digitalnih dokazov, je pojasnil. To med drugim vključuje vprašanja, kot kako in kje je mogoče najti digitalne dokaze, kako jih je mogoče zavarovati, da bodo kot dokaz sprejemljivi na sodišču. Izziv so po pojasnilih Klobučarja lahko podatki v oblaku, ki stoji na več strežnikih v različnih državah, z različno zakonodajo, morda celo zunaj EU.