Višji državni tožilec je po odločitvi ljubljanskega višjega sodišča, ki je potrdilo sodbo v zadevi Istrabenz, dejal, da je bilo v tej zadevi, ki je bila razdeljena na dva sodna procesa, obtoženih sedem oseb, od tega jih je bilo že pred tem ponovljenim sojenjem pravnomočno obsojenih pet, kar je uspeh, še posebej, ker je bil obsojen tudi storilec predikatnega kaznivega dejanja Boško Šrot.
Sama zadeva je bila zahtevna, na koncu pa je bilo pravnomočno obsojenih vseh sedem, kar je, tako Kozina, toliko boljše. Zadeva Istrabenz bi sicer zastarala junija, dve leti po seji, na kateri je vrhovno sodišče odločalo o zahtevkih za varstvo zakonitosti v tej zadevi in jim ugodilo. Z odločitvijo višjega sodišča, ki je bila predana prvostopenjskemu, pa je sodba postala pravnomočna. Kozina pričakuje, da bodo obsojeni vložili zahteve za varstvo zakonitosti.
"Tožilska funkcija je taka, da zmage sledijo porazom, to pa je treba sprejeti," je dejal in se odzval na besede pravosodnega ministra, ki je lani jeseni dejal, da bi v primeru zastaranja "letele glave".
"Z mnogimi ocenami odvetnikov se ne strinjam, strinjam pa se, da je bila po nepotrebnem podana izjava izvršilne veje oblasti, da bodo letele glave. Najmanj, kar je bila ta izjava, je bila neokusna in nedostojanstvena," je dejal. Odvetniki te izjave sedaj s pridom uporabljajo kot argument pritiska izvršilne veje oblasti na sodstvo. Kozina se je vprašal, ali je bilo mišljeno, da bi v primeru zastaranja "letela tudi njegova glava".
Tako tožilstvo kot sodstvo imata po njegovem mnenju slabosti, ki se jih zavedajo in skušajo odpraviti, vendar pa meni, da odnos med izvršilno, zakonodajno in sodno vejo oblasti ne bi smel priti na tako nizko raven in bi moral potekati na dostojanstveni ravni.
Ob tem se je obregnil tudi ob zakonodajo. "V to situacijo nas je pripeljala silno nespametna poteza zakonodajalca, ki je v določila o zastaralnem roku, po katerem bi sicer zadeva zastarala leta 2027, vnesel določilo, da se mora v primeru, ko je sodba s strani vrhovnega sodišča razveljavljena, pravnomočno končati v roku dveh let," je izpostavil.
V primeru bolezni sodnice bi zadeva po njegovem mnenju zastarala, saj si ne predstavlja, da bi sodišče uspelo dobiti sodnika, ki bi tako zahteven in obsežen spis lahko podrobno preučil. "Ne vem, čigava glava bi potem letela," se je vprašal. Po njegovem mnenju se je seveda treba vprašati, zakaj se je zadeva vlekla deset let, vendar pa bi bilo še bolj nerazumno, če bi o njej odločili v enem mesecu.
Kritičen je bil tudi do dela sodišč, saj je sam za vsebino sodbe najprej izvedel iz medijev. "Kritika leti deloma tudi na sodišče, ki očitna ne zna zadržati informacij ali pa prepočasi vroča sodbe," je dejal.
Kozina je zadevo Istrabenz vodil od leta 2009 in je zadovoljen, da jo je tudi zaključil. Kot je napovedal, bo sedaj vso energijo usmeril v pregon bančne kriminalitete. Ta po njegovi oceni napreduje, za konec junija pa je napovedal zadnjo zahtevo za sodno preiskavo. V njegovih zadevah, v katerih obravnava izključno eno banko, ki je ni imenoval, zadeve preusmerile na sodstvo in so predkazenski postopki končani.