Stranke, ki preko mediacije rešijo svoje spore, so z mediacijo zadovoljne. A tega "ne obešajo na veliki zvon", je na današnjem dogodku ob dnevu mediacije, ki sta ga pripravili okrožno in višje sodišče v Ljubljani, izpostavila podpredsednica okrožnega sodišča Sonja Ilovar Gradišar.
Statistika Okrožnega sodišča v Ljubljani kaže, da so v 15 letih od 2001 do 2016 strankam ponudili možnost mediacije v 53.218 primerih, soglasje sta obe stranki podali v 13.308 primerih, uspešnih pa je bilo skoraj pol teh primerov, natančneje 6842. Kot je danes dejal predsednik višjega sodišča Anton Panjan, se v okviru tako sklenjenih dogovorov pogosto zgodi, da poleg primera, zaradi katerega je bila mediacija začeta, stranke rešijo tudi druge odprte zadeve. Ob tem je izpostavil mediacijo, v kateri so rešili kar 11 odprtih zadev.
Mediacija je postopek, v katerem stranke prostovoljno s pomočjo nevtralne tretje osebe skušajo doseči mirno rešitev spora. Prednosti za stranke so hitrost, ekonomičnost z vidika vloženega časa, denarja in energije, stranke imajo nadzor nad postopkom, iščejo rešitve za obe stranki, medtem ko v pravdi nekdo izgubi ali pa je odločitev sodišča neugodna celo za obe strani. V postopku mediacije, kjer je možno, se odnosi ohranijo ali celo izboljšajo, možno je reševanje več zadev hkrati, ni poražencev in zmagovalcev, stranke pa lahko pokažejo čustva in so slišane, je izpostavila višja sodnica svetnica ter mediatorka Gordana Ristin.
Poleg tega so mediacije za stranke tudi bistveno ugodnejše od sojenja. V družinskih sporih so namreč popolnoma brezplačne, v civilnih sporih so brezplačne prve tri ure mediacije, a tudi v gospodarskih sporih, kjer je mediacija plačljiva, so stroški relativno nizki. Tako na primer vsaka stranka plača okoli 20 evrov, za poravnavo 150 evrov.
Celo po mediacijah, ki se ne končajo z dogovorom, ampak se stranki spet srečata pred sodnikom, že na prvem naroku dosežejo dogovor, je danes izpostavila Ristinova. Način dela, komunikacija, ki poteka v postopku mediacije, namreč strankam da možnost povedati svoje "žulje", pa tudi razmisliti in preračunati, koliko jih lahko sodni postopek stane. "Že če v mediaciji popravimo odnos med strankami, da komunikacija steče, je bila sicer neuspešna mediacija pravzaprav uspešna. Vsaka mediacija, kjer se odnosi ne pokvarijo, se šteje za uspešno," je dodala Ristinova.
Reševanje sporov z mediacijo je med drugim možno v družinskih sporih in premoženjskih sporih ob razpadu zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti, v civilnih sporih, med drugim v dednih in odškodninskih sporih, v upravnopravnih zadevah ter v gospodarskih sporih.
Mediatorji so danes predstavili tudi zgodbe uspešnih mediacij iz svojih izkušenj. Ristinova je predstavila primer uspešne mediacije v sporu med mamo in dvema hčerama okoli dedovanja po pokojnem možu oz. očetu. Kot je povedala, so bila ozadje spora dolga leta zamer zaradi odnosov. Stranke so pomirili, jim prisluhnili, poslušali njihove želje in skrbi. Ta mediacija se je po besedah Ristinove končala uspešno, mama in sestri so namreč našle soglasje glede delitve premoženja. Čeprav velike ljubezni med njimi tudi po podpisu poravnave ni bilo, so se odnosi popravili. Sorodnice so si prihranile dolgotrajne sodne postopke, med drugim pravdo in nepravdni postopek za razdružitev premoženja.
Mediatorka Tanja Pia Metelko je predstavila zapleteno mediacijo med partnerjema, ki sta se ločevala. Ko gre za družinske mediacije, so po besedah Metelkove odnosi najbolj zapleteni, ker gre za trdne vezi, v katerih so ljudje živeli na dober način, ker vsi poznajo svojega sogovornika in je zato v takih primerih tudi veliko lažje prizadeti drugo stran. A kot je pojasnila, so uspeli doseči dogovor, ki je bil dober tako za oba partnerja kot za njune otroke, čeprav je bil postopek mediacije zahteven. To, da nekdanja partnerja še danes vsem znancem priporočata mediacijo, ko pride do ločitve, pa po besedah Metelkove priča o uspešnosti takih postopkov.
Odvetnik in mediator Andrej Razdrih, ki opravlja mediatorstvo na področju gospodarskih sporov, pa je danes poudaril, da je poleg kompetentnega mediatorja, zavzetih odvetnikov in strank ter naklonjenega sodnika, ki odobri poravnavo, za uspešno mediacijo potrebne tudi precej sreče. Med drugim je opozoril na težavo, s katero se soočajo predvsem v mediacijah, v katerih je ena od strank javnopravni subjekt. "Taka mediacija je pogosto obsojena na propad, ker v javnopravnih subjektih nihče ni pripravljen prevzeti odgovornosti in imajo raje visoke stroške, kot pa da bi prevzeli odgovornost," je dejal.
V uspešnost mediacije verjamejo tudi na ministrstvu za pravosodje. Za boljšo promocijo mediacije so zato namenili 2,373 milijona sredstev. Želijo namreč povečati prepoznavnost mediacije, da bi se z njo rešilo večje število sporov kot doslej. Pripravljajo različne promocijske materiale ter protokol, kako bi se stranke, ki se znajdejo v sporu, nagovorilo k mediaciji.