Državni zbor je novembra 2009 sprejel resolucijo o normativni dejavnosti, ki ureja tudi načine sodelovanja javnosti pri pripravi predpisov. V resoluciji so med minimalnimi priporočili navedli, da naj sodelovanje javnosti pri pripravi predpisov traja praviloma od 30 do 60 dni, kot izjema so navedeni na primer nujni postopki in državni proračun.
Na CNVOS so pred sedmimi leti zagnali tudi števec kršitev 30-dnevnega posvetovanja s tistimi, ki jim bodo novi zakoni služili. Vlada Boruta Pahorja je po števcu 30-dnevni rok kršila v 53 odstotkih primerov, vlada Janeza Janša v kar 81 odstotkih oz. pri 377 predpisih, vlada Alenke Bratušek pa v 65 odstotkih primerov oz. pri 461 predpisih, so zapisali na CNVOS. Aktualna vlada Mira Cerarja pa se roka ni držala v 59 odstotkih primerov oz. pri 753 predpisih, je števec pokazal podatke do 24. aprila. Števec kršitev ne vključuje predpisov, ki so bili upravičeno sprejeti po nujnem postopku, so za STA pojasnili na CNVOS.
V trenutni vladi so 30-dnevni rok pri več kot 100 predpisih kršila ministrstvo za finance (125), ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (113) in ministrstvo za okolje in prostor (112 predpisov), po razmerju med upoštevanjem in kršenjem 30-dnevnega roka pa močno vodi ministrstvo za zunanje zadeve z 80 odstotki.
Cerarjevi ministri se z javnostjo posvetujejo 19 dni, Janševi so se le deset
Pri Pahorjevi vladi, ki je resolucijo tudi vpisala v vladni poslovnik, so bili predpisi v javni obravnavi v povprečju 14 dni, v Janševi vsega deset dni, se pravi komaj tretjino predpisanega minimalnega časa javne obravnave, medtem ko je precejšen skok doživel pri trenutni Cerarjevi vladi, pri kateri so zakoni javnosti za izboljšave na voljo 19 dni.
Kot so zapisali na CNVOS, bi na hitro zadnji podatek znal pri Cerarjevi vladi kazati na izboljšanje, vendar po drugi strani okoli 750 predpisov, ki so tako ali drugače šli mimo posvetovanja s tistimi, ki jih bodo živeli, kaže na to, da je prostora za napredek še veliko.
Koprivnikar: Število zakonov, obravnavanih po hitrem postopku, v času te vlade pada
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je glede ugotovitev CNVOS o kršitvah resolucije že večkrat javno pojasnil, da število zakonov, ki se sprejemajo po hitrem postopku, v času Cerarjeve vlade pada. To kažejo nenazadnje tudi statistike CNVOS, so za STA sporočili z ministrstva. Koprivnikar je ob tem večkrat izpostavil, da je ključno vprašanje glede sprejemanja posameznega zakona namenjeno širokemu usklajevanju zakona s posameznimi deležniki že v času priprave zakona in ne šele takrat, ko je predlog zakona objavljen na portalu eDemokracija.
Po ministrovem mnenju je najbolj pomembno, da se v fazi priprave zakona čim širše posvetujejo z deležniki. Za kompleksen zakon je takšno posvetovanje izjemno naporno po vsebinski strani, lahko pa tudi časovno traja celo več kot eno leto. Takšno usklajevanje, ki pa je tudi temeljno za pripravo dobrega zakona, se dogaja, precej preden je zakon kot predlog objavljen na eDemokraciji, so zatrdili na ministrstvu.
Analiza za OECD kaže trend izboljševanja kakovosti posvetovanj o predpisih
Analiza, pripravljena za OECD, je po navedbah ministrstva pokazala, da je bilo na eDemokraciji v letu 2011 objavljenih 35,53 odstotka zakonov, v letu 2013 20 odstotkov, v letu 2015 pa 47,69 odstotka zakonov. Analiza izpostavlja delež zakonov sprejetih po rednem in skrajšanem postopku, ki so bili objavljeni na eDemokraciji 30 dni ali več.
Poročilo za OECD upošteva vse predpise, ki jih je DZ sprejel v omenjenih letih po rednem ali skrajšanem postopku, ne vključuje pa zakonov, sprejetih po nujnem postopku, saj poslovnik vlade določa, da se javnosti ne povabi k sodelovanju pri pripravi predlogov predpisov v primerih, ko po naravi stvari to ni mogoče.
Analiza za OECD po navedbah ministrstva kaže trend izboljševanja kakovosti posvetovanj: delež identificiranih ključnih deležnikov se povečuje, povečuje se delež gradiv z analizo prejetih odzivov javnosti in utemeljitvijo upoštevanja/neupoštevanja.
Podatkov o tem, pri katerih predlogih zakonov so podaljšali čas javne obravnave, na ministrstvu ne vodijo, so pa izpostavili primere podaljšanja pri gradbenem zakonu, zakonu o urejanju prostora, zakonu o pooblaščenih arhitektih in inženirjih ter stanovanjskem zakonu.
Od junija lani presojajo tudi vpliv nastajajočih predpisov na gospodarstvo
Kot so pojasnili na ministrstvu, so v preteklosti tudi s pomočjo CNVOS izvedli projekt Krepitev usposobljenosti za izvajanje presoje učinkov predpisov ter vključevanja javnosti v pripravo in izvajanje politik.
Za izboljšanje stanja in uresničevanja resolucije o normativni dejavnosti so s 1. junijem 2016 uvedli aplikativno podporo presoji učinkov predpisov na gospodarstvo, t. i. MSP test, ki je po oceni ministrstva prinesel številne pozitivne premike. Kot so dejali, MSP test nudi pomoč pri oblikovanju predlogov predpisov in politik, povečanje preglednosti zakonodaje, primerjavo različnih alternativ rešitev in pripravo kakovostnih izhodišč za politične odločevalce. Vlada je januarja odločila, da je izvedba MSP testa obvezna za vse zakone v postopku sprejemanja, razen za zakone, ki se sprejemajo po nujnem postopku.
Služba vlade za zakonodajo pa pripravlja orodje MOPED (modularno ogrodje za pripravo elektronskih dokumentov), ki bo postalo enotno orodje, kjer bodo predpise pripravljali v elektronski obliki na enem mestu. Med drugim bo v tem orodju tudi modul za časovno načrtovanje priprave posameznega predpisa, pri katerem bo treba upoštevati načela oz. minimalne standarde, ki jih določa resolucija o normativni dejavnosti, zaradi česar na ministrstvu pričakujejo, da se bo število kršitev tudi na podlagi teh orodij zmanjšalo. Uporaba orodja bo obvezna za vse organe državne uprave od jeseni 2017.
