Ministrstvo za notranje zadeve je v letu 2016 prejelo 309 pritožb zoper delo policistov. Od teh so jih 106 odstopili vodjem policijskih enot v pomiritvene postopke - 51 se jih je končalo uspešno, izmed neuspešnih so jih 34 obravnavali naprej na pritožbenem senatu, je danes naštel vodja sektorja za pritožbe zoper policijo pri ministrstvu Gregor Hudrič.
Pritožbeni senat je lani obravnaval 69 pritožb. Poleg že omenjenih 34 je obravnaval še 35 pritožb, ki so bile zaradi svoje narave - torej zaradi postopkov, v katerih so bili udeleženi tujci oz. ranljive skupine, ker je bila pritožba vložena zoper vodjo policijske enote ali pa je šlo za pritožbe, iz katerih so izhajali očitki hudih posegov v človekove pravice - posredovane neposredno senatu. Po besedah Hudriča je pritožbeni senat za utemeljene ocenil 12 pritožb.
V 20 primerih so s policisti opravili opozorilni razgovor, v dveh primerih pa so zaznali, da bi policist s svojim ravnanjem lahko storil kaznivo dejanje, zato so o tem obvestili specializirano državno tožilstvo, je pojasnil Hudrič.
Generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge pri ministrstvu za notranje zadeve Lado Bradač je poudaril, da je pritožbeni postopek neke vrste "reklamacijski postopek" zoper delo policistov. S tem postopkom pa zagotavljajo transparentno delo ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v policijskih postopkih.
Ministrstvo je lani torej prejelo 309 pritožb, 358 leta 2015, leta 2014 pa 403. Kot sta poudarila Bradač in Hudrič, upad števila pritožb pripisujejo policijski stavki. Ta se je začela oktobra 2015 in deloma vplivala že na pritožbeno statistiko za leto 2015, še bolj pa na lansko statistiko, nadaljevala se je namreč še polovico leta 2016. Zaradi zmanjšanega števila policijskih ukrepov v mesecih stavke je bilo namreč manj tudi pritožb, je dejal Hudrič.
Na ministrstvu sicer ugotavljajo, da skoraj polovica vseh pisanj posameznikov ne izpolnjuje pogojev za obravnavo v pritožbenem postopku, ker so bila ali vložena prepozno ali jih je vložila neupravičena oseba. Nekaj je tudi zlonamernih pritožb, ki jih ne obravnavajo, prav tako ne obravnavajo pritožb, ki ne pomenijo kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, torej ko se posameznik iz nepoznavanja pooblastil policije pritožuje nad ravnanjem policista, ki je ravnal v skladu s svojimi pooblastili, je povedal Hudrič.
Očitki, ki jih obravnavajo v pritožbenem postopku, se najpogosteje nanašajo na neukrepanje policista, ko bi bilo to potrebno, na uporabo prisilnih sredstev, vseh drugih policijskih pooblastil ter na komunikacijo, je naštel Hudrič. "Glede na področja policijskega dela pa je še vedno največ pritožb s področja javnega reda ter zagotavljanja varnosti cestnega prometa, sledi odkrivanje preprečevanje kriminalitete ter obravnava drugih varnostnih dogodkov, najmanj pritožb pa se nanaša na varovanje državne meje in tujsko problematiko.
Po vsebini očitkov se te največkrat nanašajo na nesorazmerno uporabo policijskih pooblastil (35 odstotkov), nedostojno komunikacijo policistov (35 odstotkov), na policijsko neukrepanje (22 odstotkov), najmanj očitkov pa se nanaša na uporabo prisilnih sredstev (šest odstotkov), je še navedel Hudrič.
