Na finančnem ministrstvu so predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank pripravili, da bi odpravil neustavnost zakona o bančništvu, ki je bil podlaga za izredne ukrepe Banke Slovenije ob koncu leta 2013.
Kot je prejšnji mesec ob začetku javne obravnave dejala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, želijo z njim določiti natančen postopek sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti, opredeliti vpliv odločitve sodišča na posamezne nekdanje delničarje in upnike banke ter določiti način določanja odškodnine.
Javna obravnava se izteče v četrtek. Nekateri večji imetniki izbrisanih podrejenih obveznic in delnic bank, med njimi Pozavarovalnica Sava, Zavarovalnica Sava, Adriatic Slovenica, Skupina Prva in KD Skladi, so svoje pripombe in predloge finančnemu ministrstvu posredovali danes.
Kot so sporočili, predlog zakona imetnikom kvalificiranih obveznosti bank ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva za zavarovanje pravic, v katere je bilo poseženo z izrednimi ukrepi. Predlog preferira status Banke Slovenije s tem, ko ji daje možnost presoje posredovanja in uporabe podatkov, ki jih je uporabila pri izreku izrednih ukrepov in ki bodo s strani imetnikov podrejenih obveznic uporabljeni v nadaljnjih sodnih postopkih.
Čeprav je ustavno sodišče opozorilo, da morajo biti sprejete zakonske podlage, ki bodo omogočile ugotavljanje, ali je bil izredni ukrep sploh upravičen, pa osnutek zakona tega ne omogoča, še opozarjajo. Snovalcem zakona zato predlagajo, naj po več kot treh letih vendarle omogoči sodno preverbo zakonitosti izbrisa, ki je bil izveden na podlagi vprašljive metodologije in vrednotenja ter nepreverjenih podatkov.
Tudi iz Koalicije civilne družbe za prenovo Sinteza so danes sporočili, da osnutek zakona preprečuje sodno varstvo. To npr. kaže določba, da mora posameznik dokazati, da je bil z izbrisom na slabšem, kot bi bil, če bi šla banka v stečaj. A v večini primerov potrebe za stečaj ni bilo, hipotetični stečaj bank je bil namreč ustvarjen s povsem zgrešenimi ocenami kreditov, njihovih zavarovanj, rezervacij in drugih argumentov.
Zakon bi moral po njihovem mnenju računskemu sodišču naložiti, da v sodelovanju z nacionalnim preiskovalnim uradom in preiskovalnim sodnikom najprej ugotovi dejansko stanje na dan izbrisa. Poleg tega bi moral omogočiti tožbe zaradi dogajanj pred decembrom 2013, npr. vloge države pri razvrednotenju delnic NKBM, menijo v civilni družbi.
Predstavniki malih delničarjev so svoje pripombe na osnutek zakona predstavili v preteklih dneh. Tako v Vseslovenskem združenju malih delničarjev kot v društvu Mali delničarji Slovenije so opozorili, da v predlagani obliki ne bo zagotovil učinkovitega sodnega varstva prizadetim imetnikom kvalificiranih obveznosti in ne bo odpravil nepravilnosti, na katere je opozorilo ustavno sodišče.
