Prva točka 4. člena zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki je bil sicer leta 2014 noveliran, je bila v neskladju z ustavo, kolikor je v primeru pomešanja premoženja zakonitega in nezakonitega izvora omogočala odvzem celotnega pomešanega premoženjskega predmeta, so presodili ustavni sodniki.
Kot so zapisali, se odločba izvrši tako, da se v primeru, ko je premoženjski predmet celota pomešanega premoženja nezakonitega in zakonitega izvora, tak predmet v celoti odvzame, če je tožena stranka premoženje pomešala z namenom ponovnega izvrševanja protipravnih ravnanj ali prikrivanja nezakonitega izvora premoženja, delež premoženja nezakonitega izvora v pomešanem predmetu pa ni neznaten.
Če pomešanje ni bilo izvršeno s takim namenom ali če je delež premoženja nezakonitega izvora v pomešanem predmetu neznaten, se odvzame idealni delež tega predmeta, tako da se vzpostavi solastnina oz. soimetništvo države v deležu, ki ustreza vrednosti pomešanega premoženja nezakonitega izvora, in tožene stranke v deležu, ki vrednostno ustreza njenemu izkazanemu zakonitemu vložku v ta premoženjski predmet, so napotili ustavni sodniki.
"Domneva se, da je do pomešanja premoženja prišlo z namenom ponovnega izvrševanja protipravnih ravnanj ali prikrivanja nezakonitega izvora premoženja. Tožena stranka pa to domnevo lahko ovrže, če izkaže za verjetno, da ob pomešanju ni imela takega namena," je še zapisano v odločbi ustavnega sodišča.
Sodnik Okrožnega sodišča v Ljubljani Djordje Grbović, ki je presoja v pravdi države proti Tošiću in soobtoženim, je leta 2015 na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Sodnika k temu zavezujeta ustava in zakon o ustavnem sodišču, je tedaj pojasnila podpredsednica ljubljanskega okrožnega sodišča Mihaela Mohorič. Če namreč sodnik oceni, da neka določba, ki jo mora uporabiti, ni v skladu z ustavo, je dolžan postopek prekiniti in začeti presojo ustavnosti zakona. Kot je dodala Mohoričeva, to ni neobičajno, v preteklosti se je že dogajalo in se bo verjetno tudi v prihodnje.
Specializirano državno tožilstvo je v finančni preiskavi na podlagi zakona pretreslo Tošićevo imetje od leta 2003 dalje ter izračunalo, da 6.956.053,35 evra njegovega premoženja ni povsem čistega, ampak si ga je domnevno pridobil s kokainskimi posli.
Poleg Tošića so se sicer v postopku znašli še njegova žena Meri, Mišo Vlaisavljević in dve pravni osebi.
Ustavno sodišče je kljub temu, da pobudnik ustavne presoje tega ni zahteval, presojalo tudi ustavnost šeste točke 4. člena ter drugi odstavek 2. člena tega zakona, ki se nanašata na odvzem premoženja zakoncu obdolženca. Ocenilo je, da nista v neskladju z ustavo. Glede takšne odločitve svojih kolegov je ločeno mnenje spisala ustavna sodnica Dunja Jadek Pensa.
Ta je bila kritična do kolegov že zato, ker so presojali ureditev, ki je okrožno sodišče sploh ni dalo v presojo, čeravno jim zakon o ustavnem sodišču daje to možnost. Po oceni Jadek Pense bo tokratna presoja ustavnega sodišča, da člena nista neskladna z ustavo, odločujoče vplivala na izid izhodiščne pravde, torej tiste za odvzem premoženja Tošiću in njegovi ženi.
Zakon v šesti točki 4. člena in drugem odstavku 2. člena po stališču večine ustavnih sodnikov tako zapoveduje odvzem doslej nedoločenega deleža zakonca na skupnem premoženju, pridobljenega z delom. S tem pa po mnenju Jadek Pense morebitni ugovor zakonca obdolžene osebe na odvzem njegovega deleža premoženja nezakonitega izvora postane pravno nepomemben.
Jadek Pensa je tudi opozorila, da bi to vprašanje moralo biti v presoji tistega sodišča, ki presoja o konkretnem zahtevku za odvzem premoženja nezakonitega izvora, in ne ustavnih sodnikov.
