Zakon po besedah ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča predstavlja temeljito prenovo funkcije in nalog države na področju varstva njenih premoženjskih in drugih interesov. Vlada želi z zakonom zagotoviti bolj učinkovito, fleksibilno in transparentno opravljanje temeljnih pristojnosti državnega odvetništva, ki naj bi v prihodnje nadomestilo državno pravobranilstvo.
V državnem odvetništvu bodo delovali generalni državni odvetnik in njegov namestnik kot funkcionarja ter višji državni odvetniki, državni odvetniki in kandidati za državne odvetnike, ki bodo imeli status javnih uslužbencev. Doslej so bili namreč državni pravobranilci funkcionarji, zaradi česar so bili po Klemenčičevih besedah vezani na usmeritvena navodila, s čimer jim je bila odvzeta "poslovna sposobnost".
Državno odvetništvo bo po Klemenčičevih trditvah naloge opravljalo samostojno in avtonomno, ministrstvo v njihove odločitve ne bo smelo posegati. Generalnega državnega odvetnika bo odslej imenovala vlada, v postopku izbire pa je predvideno mnenje komisije za presojo ustreznosti kandidatov.
Med razlogi, ki so vodili do priprave tako obsežne in "radikalne" reforme, je Klemenčič navedel, da pravobranilstvo ne deluje dobro, poleg tega tudi ni nadzorovano. Državno pravobranilstvo je po njegovih besedah "nedomišljen organ, kjer se je čas ustavil pred 20 leti, svojega dela pa ne opravlja ne dobro ne transparentno".
Takšnih očitkov pa na državnem pravobranilstvu ne sprejemajo. Generalni državni pravobranilec Jurij Groznik je zato ocenil, da reforma temelji na napačnih izhodiščih ter zmanjšuje samostojnost in avtonomnost državnega pravobranilstva. Predlog po njegovih besedah prinaša ustavnopravno sporne rešitve in popolno izgubo samostojnosti. Zakon sicer govori o samostojnem organu, a to samostojnost v celoti omejuje, je dodal.
Opozoril je tudi na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, da v predlogu kar mrgoli nedoslednosti. Zakonu je očital, da je nekonsistenten in poln pravne praznine. Namesto, da bi reforma prinesla izboljšanje, bo po njegovi oceni še povečala možnost napak. Groznik je prepričan, da je predlog tako nedodelan in nedosleden, da ga niti ni mogoče popraviti z dopolnili, zato je poslance pozval, naj ga ne podprejo.
Groznik je spomnil tudi na primer zamujenega roka za tožbo zoper sklep Evropske komisije v primeru Tovarne sladkorja Ormož, ki se ga veliko omenja. Kot je dejal, je zamujen rok le majhen del zgodbe, ki se v pretežni meri ni odvijala na pravobranilstvu.
Predlogu ostro nasprotujejo tudi v opozicijski SDS. Anji Bah Žibert se zdi več kot sporno, da bo vlada odločala o tem, kdo bo na vrhu državnega odvetništva. Moti jo tudi, da bodo državni odvetniki javni uslužbenci, in ne več funkcionarji. Kot javni uslužbenci namreč ne bodo mogli biti fleksibilni in učinkoviti. "Jemljete jim moč in neodvisnost ter jih pošiljate v sodne dvorane v povsem neenakem položaju, kot so na primer sodniki," je dejala in dodala, da bodo v povsem podrejenem položaju.
Opozorila je tudi, da predlogu nasprotuje strokovna javnost. Poleg tega bodo pravobranilci postali "odvetniki ministra". V SDS so zato pripravili nekaj dopolnil. Med drugim so predlagali, naj državno odvetništvo ostane povsem samostojno in vezano izključno na ustavo in zakon. Prav tako so želeli doseči, da bi generalnega državnega odvetnika imenoval DZ, in ne vlada, ter da državni odvetniki ostanejo funkcionarji.
Koalicijski poslanci se v razpravo niso vključevali, so pa zavrnili vsa dopolnila SDS in sprejeli kopico svojih dopolnil, s katerimi so sledili pripombam zakonodajno-pravne službe.
V SDS so sicer tudi predlagali, da se o predlogu opravi javna predstavitev mnenj, kar pa je večina članov odbora prav tako zavrnila.
