c S
Ustavno sodišče zmotila nedoločenost namena hrambe izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov 03.04.2017 17:11 Ljubljana, 03. aprila (STA) - Prvi odstavek 154. člena zakona o kazenskem postopku je po odločbi ustavnega sodišča v neskladju z ustavo, kolikor določa, da podatke, sporočila, posnetke ali dokazila, pridobljene z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, hrani sodišče, dokler se hrani kazenski spis. Zakon namreč ne določa namena hrambe izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov.

Zahtevi za oceno ustavnosti 153. in 154. člena zakona o kazenskem postopku sta ločeno vložila državni svet ter skupina 31 poslancev, ki so jo sestavljali poslanci SDS, NSi, nepovezane poslanske skupine in poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli. Ustavno sodišče je presodilo, da sta bili zahtevi "po vsebini praktično (skoraj v celoti) identični".

"Ker torej namen, zaradi katerega sodišče hrani izsledke prikritih preiskovalnih ukrepov, dokler se hrani kazenski spis, ni določen z zakonom, je prvi odstavek 154. člena zakona o kazenskem postopku v tem delu v neskladju z ustavo," je na seji 24. marca soglasno odločilo ustavno sodišče. Državnemu zboru je zato naložilo, naj ugotovljeno protiustavnost odpravi v šestih mesecih po objavi odločbe v uradnem listu.

V zvezi s tem je sodišče opozorilo, da ugotovitev protiustavnosti zakonske določbe ne pomeni, da se takšna odločba ne sme več uporabljati: "Ugotovitev protiustavnosti pomeni, da je takšno določbo treba uporabljati tako, da njena uporaba ne bo v nasprotju z razlogi, ki so ustavnemu sodišču narekovali ugotovitev njene neskladnosti z ustavo."

Ustavno sodišče je v odločbi zapisalo, da mora zakonodajalec jasno in konkretno zakonsko določiti namen hrambe izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov na sodišču "in obenem paziti na to, da bo pri urejanju pogojev hrambe zagotovil ravnovesje nasprotujočih si ustavnih dobrin". V zakonu o kazenskem postopku namreč ni izrecne zakonske določbe o namenu hrambe, prav tako namen ni obrazložen v zakonodajnem gradivu.

Državni svet in skupina poslancev sta izpodbijala tudi 153. člen in prva dva stavka drugega odstavka 154. člena zakona o kazenskem postopku, pri katerih pa ustavno sodišče ni ugotovilo protiustavnosti. Po odločitvi sodišča ne držijo trditve predlagateljev o nejasno urejenih rokih predaje izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov.

Prav tako ustavno sodišče ni pritrdilo očitku, da ni določeno, kako preiskovalni sodnik ravna z izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov potem, ko preizkusi, ali so se ukrepi izvajali na način, kot so bili odobreni. Po odločbi sodišča tudi ni prepričljiv očitek predlagateljev, da so nedoločno urejene okoliščine, ko se morajo izsledki ukrepov uničiti.

Poslanci SDS, NSi, nepovezane poslanske skupine in poslanec italijanske narodne skupnosti Battelli so sicer v zahtevi za oceno ustavnosti 153. in 154. člena zakona o kazenskem postopku, ki so jo vložili 30. marca 2016, izpostavili, da sta zakonska člena v neskladju z drugim, 22., 35., 37. in 38. členom ustave - med drugim s členi o pravici do zasebnosti, pravici do varstva osebnih podatkov in pravici do poštenega sojenja.

"Da se navedeno v praksi dogaja ter da takšno prakso sodna veja oblasti zaenkrat šteje za dopustno, kaže stališče Višjega sodišča v Mariboru, kjer je v eni od zadev državni tožilec začel pregon zoper obdolženca v okviru dveletnega roka po prenehanju izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov. Po preteku dveletnega roka pa je nato vložil še obtožni predlog pred okrajnim sodiščem za povsem drugo kaznivo dejanje, sklicujoč se pri tem na izsledke prikritih preiskovalnih dejanj," so tudi navedli predlagatelji.