c S
Zadnji osnutek ZDR umika redefinicijo odpovednega razloga nesposobnosti 03.04.2017 08:31 Ljubljana, 01. aprila (STA) - Zadnji osnutek novele zakona o delovnih razmerjih (ZDR) prinaša največjo spremembo v okviru celotnega zakonodajnega paketa na področju trga dela. V njem namreč ni več redefinicije razloga za odpoved delovnega razmerja iz nesposobnosti, ki naj bi delodajalcem omogočila lažje odpuščanje.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je prvi osnutek novele ZDR, ki je vključeval omenjeno redefinicijo, pripravilo predvsem v korist delodajalcev, ki si že dolgo želijo lažjega odpuščanja, drugi osnutek pa z umikom redefinicije glede na veljavni zakon ne prinaša več večjih sprememb, posebej ne takih, ki bi merile na večjo prožnost trga dela.

Redefinicija takoj zanetila polemiko

Predlog redefinicije odpovednega razloga nesposobnosti je med socialnimi partnerji in širše veliko prahu dvignil že takoj po predstavitvi.

Predvidel je namreč, da bi lahko bil razlog za odpoved iz nesposobnosti, poleg že sedaj določenega neizpolnjevanja pogojev za opravljanje dela, ki jih določa zakon ali drugi predpisi, tudi "ravnanje ali sposobnost delavca", zaradi katere ne izpolnjuje oz. ne more izpolnjevati obveznosti iz delovnega razmerja.

Pri sposobnosti delavca bi šlo za dve komponenti - pomanjkanje sposobnosti ali lastnosti, ki so potrebne za izvedbo opravil, kar vodi v nezadovoljivo opravljanje dela, in nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ki ni posledica namernih ravnanj delodajalca.

Med delavčevo sposobnostjo in nedoseganjem pričakovanih delovnih rezultatov bi morala obstajati vzročno-posledična zveza, nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov pa bi moralo biti ugotovljeno objektivno, pri čemer bi moral biti delavec predhodno seznanjen z delodajalčevimi zahtevami in pričakovanji.

Delodajalec bi moral delavcu tudi v teh primerih omogočiti zagovor, razlog bi moral biti resen in utemeljen, dokazno breme bi bilo na strani delodajalca, veljala bi pravica do odpravnine delavcu in do denarnega nadomestila iz zavarovanja za primer brezposelnosti.

Četudi je bilo med delodajalci pred časom slišati, da rešitev ni najboljša, so zdaj prav zaradi umika redefinicije nad novim osnutkom delovne zakonodaje še posebej razočarani.

V sindikatih so medtem s to potezo zadovoljni, saj so prepričani, da je bila predlagana rešitev sporna, ker naj bi dajala zelo širok prostor za različne razlage, tudi takšne, ki bi delavcu onemogočale dokazovanje neutemeljenega odpovednega razloga.

Odpravnine prej, disciplinske sankcije ne bodo zastarale

V osnutku novele ZDR pa ostajajo nova pravila o izplačilu odpravnine ob prenehanju zaposlitve za določen čas iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti. Doslej čas za izplačilo odpravnine v tem primeru ni bil določen, po novem pa bi morali delodajalci za to poskrbeti najpozneje ob izplačilu zadnje plače.

Prav tako se nekoliko preureja področje disciplinskih sankcij. Po veljavni ureditvi izvršitev disciplinske sankcije zastara v 30 dneh po vročitvi odločitve o disciplinski odgovornosti, po novem pa bi zastarala v 30 dneh po poteku roka za uveljavljanje sodnega varstva zoper odločitev delodajalca glede disciplinske odgovornosti.

To naj bi preprečilo neupravičeno neplačevanje denarne kazni s strani delavcev oz. njihovo sklicevanje na zastaranje.

Predlagana sprememba bi delodajalcem omogočila poplačilo denarne kazni v izvršilnem postopku tudi v primeru, ko delavec ne bi uveljavljal sodnega varstva glede odločitve o disciplinski odgovornosti.

Dodatni ukrepi za zaščito prekarnih delavcev

Poleg tega ministrstvo tudi v drugem osnutku novele ZDR nadgrajuje ukrepe za zaščito prekarnih delavcev, ki se jim sicer v še večji meri posveča v osnutku novele zakona o inšpekciji dela.

Gre za predlog zvišanja glob za kršitve prepovedi dela na podlagi pogodb civilnega prava, kadar bi obstajali elementi delovnega razmerja - to so prostovoljna vključitev delavca v organizirani delovni proces delodajalca, delo za plačilo, osebno delo, nepretrgano opravljanje dela ter delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Delodajalci bi bili lahko v tem primeru prisiljeni plačati do 30.000 evrov kazni.

Hkrati je predvidena še uvedba sankcije za posameznika, ki bi delo opravljal na podlagi pogodb v nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih. Globa za takega delavca bi lahko znašala do 2500 evrov, a bi se ji lahko tudi izognil, če bi se prijavil Inšpektoratu RS za delo ali če bi dokazal, da je bil bistven pogoj delodajalca za opravljanje dela sklenitev pogodbe civilnega prava.

Še naprej je v spremembe ZDR vključeno obrnjeno dokazno breme v primeru domneve obstoja delovnega razmerja, ki bi bilo na strani delodajalca. To pomeni, da bi bil v sporu pred sodiščem delavec dolžan zgolj zatrjevati obstoj delovnega razmerja, medtem ko bi moral delodajalec dokazovati nasprotno.