c S
Osrednja novost zadnjega osnutka ZID možnost ustavitve proizvodnje 03.04.2017 08:30 Ljubljana, 01. aprila (STA) - Zadnji osnutek novele zakona o inšpekciji dela (ZID) dodatno širi pooblastila inšpektorjev. Zadnja verzija namreč ohranja novo pristojnost inšpektorja, da lahko v primeru prisotnih elementov delovnega razmerja zahteva zaposlitev prekarnega delavca, hkrati pa mu daje še možnost, da delodajalcu v primeru neizplačila plač zapove ustavitev proizvodnje.

Osnutek novele ZID povečuje moč Inšpektorata RS za delo, in sicer predvsem v korist delavcev. Četudi je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z njim predvidelo posebne ukrepe za zaščito prekarnih delavcev, pa ti z njim niso zadovoljni. Prav tako predvidene ostrejše sankcije podjetij jezijo delodajalce.

Ukrep za zaščito prekarnih delavcev

Ministrstvo želi tudi v zadnjem osnutku v prvi vrsti poskrbeti za učinkovitejše ukrepanje nadzornega organa in večjo pravno varnost prekarnih delavcev, torej tistih, ki delo kljub podanim elementom delovnega razmerja opravljajo na podlagi pogodb civilnega prava. Pod elemente delovnega razmerja sicer spadajo prostovoljna vključitev delavca v organizirani delovni proces delodajalca, delo za plačilo, osebno delo, nepretrgano opravljanje dela ter delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

V zadnji verziji novele tako ostaja predviden nov ukrep inšpektorja, da bi v primerih, ko se delo ne opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pa bi se moralo, ob izdaji odločbe o prepovedi tovrstnega dela izdal tudi odredbo, da mora delodajalec delavcu ponuditi pisno pogodbo o zaposlitvi.

Sam ukrep inšpektorja sicer ne bi vzpostavil pogodbenega delovnega razmerja, temveč bi določil obveznost delodajalca, da delavcu v treh dneh po ugotovitvi ponudi ustrezno pogodbo o zaposlitvi. V njej bi morali biti upoštevani plačilo za delo vsaj v višini, kot je primerljivo za vrsto, obseg in kakovost dela, kolektivna pogodba in splošni akti ter obveznosti plačila davkov in prispevkov.

Prav tako je predvideno pravno varstvo prekarnih delavcev v primeru neizročitve ustrezne pogodbe o zaposlitvi. Če pogodbe ne bi dobili v 30 dneh, bi lahko zahtevali sodno varstvo. Zadnji osnutek novele bi jim sodno varstvo priznalo tudi, če bi v 30 dneh dobili pogodbo, a ta ne bi ustrezala ugotovljenemu stanju.

Ministrstvo v osnutku sprememb zakona o delovnih razmerjih predlaga še povišanje glob za kršitve prepovedi dela na podlagi pogodb civilnega prava, kadar obstajajo elementi delovnega razmerja, in uvedbo sankcije za posameznika, ki bi delo opravljal na podlagi pogodb v nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih.

Še naprej je v spremembah zakona o delovnih razmerjih predvideno tudi obrnjeno dokazno breme v primeru domneve obstoja delovnega razmerja, tako da bi bilo dokazno breme na strani delodajalca, ki bi moral dokazati, da pri sodelovanju z delavcem niso podani elementi delovnega razmerja.

Te rešitve pa niso prepričale koalicije društev in sindikatov, ki zastopajo prekarne delavce. Kot pravijo, problematike prekarnih zaposlitev še vedno ne naslavljajo dovolj učinkovito, ministrstvo pa naj ne bi upoštevalo skoraj ničesar iz javne razprave. Prav zato so že pripravili svoj predlog ZID, želijo pa si, da bi se spremembe s področja inšpekcije dela izločilo iz zakonodajnega paketa in se jih v potrebno proceduro vložilo takoj.

Zaradi neizplačanih plač možna ustavitev proizvodnje

Najpomembnejša novost v zadnjem osnutku novele ZID je medtem širitev pooblastil inšpektorjev še na področje sankcij zaradi neizplačanih plač. Ker inšpektorat za delo že nekaj let ugotavlja, da so najpogostejše kršitve vezane na plačilo za delo, bi lahko namreč po novem inšpektorji delodajalcem izdajali prepovedne odločbe tudi zaradi neizplačevanja plač. To pomeni, da bi jim lahko do odprave nepravilnosti prepovedali opravljanje dela delavcev ali delovnega procesa oz. uporabo sredstev za delo.

Delodajalci v tem predlogu vidijo veliko grožnjo, zlasti obrtniki pa tudi "nacionalizacijo slovenskih podjetij". "Najlažje je pobrati od tistih, ki še ustvarjajo in delajo," so ostri. Tudi zato osnutek delovne zakonodaje odločno zavračajo.

Sindikati medtem tovrstne kritike delodajalcev zavračajo. Kot pravijo, predlagane rešitve ne bodo prizadele tistih, ki spoštujejo zakonodajo, temveč tiste, ki je ne, kar da je tudi prav. Prepričani so še, da je treba onemogočiti povečevanje konkurenčnosti na nespoštovanju pravic delavcev.