V poročilu so opisane nekatere pomembnejše lanske odločitve ustavnih sodnikov, med katerimi je Sovdatova omenila odločbe o t. i. odvetniški zasebnosti, diskriminaciji istospolno usmerjenih, pravici do stavke, dopustnosti podeljevanja posebnih pooblastil vojski, odškodninski odgovornosti države v primeru izbrisanih oseb, pravici do družinskega življenja, svobodi izražanja in izrednih ukrepih na bančnem področju.
Ob tem je posebej opozorila na pomen spoštovanja ugotovitvenih odločb. Obveznost zakonodajalca, da nezakonitost odpravi, izhaja iz načel pravne države in delitve oblasti, prav tako je izrecno zapisana v zakonu. Vendar pa zakonodajalec z izpolnjevanjem teh odločb večkrat zamuja. Ob koncu lanskega leta je bilo tako nespoštovanih 10 odločb, od tega ena za podzakonski predpis, je povedala.
Med temi je Sovdatova izpostavila odločbo o 100-odstotnem financiranju zasebnih osnovnih šol, na katero doslej po njenih besedah še ni bilo odziva. Kot je dejala, ni sprevrženo, če se zakonodajalec prelevi v ustavodajalca in se na odločbo ustavnega sodišča odzive s spremembo ustave. "Je pa sprevrženo kvečjemu to, da zakonodajalec niti ne spremeni ustave niti ne sprejme zakonske ureditve. To je tisto, kar ga ustava obvezuje," je poudarila.
Število zadev, ki jih ustavni sodniki prejmejo v obravnavo, se sicer v zadnjem času ponovno povečuje. Tako so lani prejeli 1324 zadev, kar je osem odstotkov več kot leto pred tem. Med temi je bilo 80 odstotkov ustavnih pritožb, 18 odstotkov pa zahtev za oceno ustavnosti.
Ob povečanem pripadu je manjše število rešenih zadev, je pa med rešenimi zadevami po njenih besedah velik delež odločb. Sovdatova je tudi izpostavila, da je vedno manj zadev zavrženih, saj so tudi vlagatelji vse bolj kvalificirani.
Predsednica ustavnega sodišča se je dotaknila še kadrovskih menjav v sestavi ustavnega sodišča. Izbire sodnikov ni želela komentirati, verjame pa, da bodo kos svojim nalogam, ne glede na njihov svetovni nazor. Različnost pogledov je po njenih besedah celo zaželena, saj lahko nasprotovanja pripeljejo do boljše kakovosti odločb. Je pa Sovdatova dodala, da kadrovske menjave po naravi stvari nekoliko upočasnijo njihovo delo.
Statistične podatke je podrobneje predstavil generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad. Med drugim je izpostavil podatek, da je bilo v letu 2016 izpodbijanih 91 zakonov, največkrat zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Ustavno sodišče je neskladje z ustavo ugotovilo pri 19 zakonih.
Nerešenih je na zadnji dan lanskega leta ostalo 1219 zadev, ustavno sodišče pa so zadeve v povprečju reševali 299 dni, je med drugim povedal Nerad.
