Kot je opozoril generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič, v sedanjem predlogu zakonskih sprememb ni zajetih izhodiščnih ciljev, ki so jih sploh posadili za pogajalsko mizo. Poudaril je, da zakonodajni paket prinaša spremembe, ki ne bodo omogočile večje fleksibilnosti, temveč le večjo rigidnost trga dela.
Hribar Milič je prepričan, da s "povečano navidezno zaščito zaposlenih" izgubljata obe strani. Še posebej je izpostavil obremenitev, ki jo za podjetnika predstavlja grožnja, da mu bo lahko inšpektor za delo v primeru, da ne bo mogel izplačati plač v roku, "pobral delovna sredstva in zaprl obrat".
Še bolj kritičen je predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh, ki v predlaganih spremembah vidi nacionalizacijo slovenskih podjetij. "Najlažje je pobrati od tistih, ki še ustvarjajo in delajo," je dejal in poudaril, da lahko gospodarstvo uspeh doseže samo tako, da država podjetjem dovoli delati.
Predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Drago Delalut je izpostavil, da so k razpravi o spremembah delovne zakonodaje pristopili v prepričanju, da bodo te obravnavane v paketu. Prepričan je, da takšne zakonske uredbe niso primerne za učinkovito naslavljanje sodobnih gospodarskih izzivov, zato bodo podjetnikom močno otežile delo.
Delodajalce najbolj moti odločitev ministrstva za delo, da iz predlaganih sprememb izvzame predlog redefinicije odpovednega razloga nesposobnosti. Po Mehovih besedah gre za odpovedni razlog, ki v končni fazi poveča število zaposlenih, saj sodobne razmere zahtevajo fleksibilnost.
Poleg tega opozarjajo, da paket zakonodajnih sprememb predvideva le parcialne ukrepe, ki pa ne sledijo več ciljem, ki so vključevali tudi povečanje fleksibilnosti, razbremenitev stroškov dela in stroška pogodb o zaposlitvi.
Informacijo, da bo ministrstvo za delo začelo nov krog pogajanj, so predstavniki delodajalcev dobili iz medijev. Delalut je sicer poudaril, da dosedanji postopek ne more označiti kot pogajanja, temveč "bolj kot predavanja in dogovarjanja o prihodnjih sejah".
Socialni dialog po njegovih besedah poteka takrat, ko se vse strani pogovarjajo in pridejo do zaključka, ki je sprejemljiv za vse. Hribar Milič je ob tem opozoril, da bi šlo za pomemben presedan, če bi takšne zakonodajne spremembe sprejeli brez potrditve vseh socialnih partnerjev. Dodal je, da bi bilo tudi zelo težko dokazati, da spremembe ne bi škodljivo vplivale na mala in srednja podjetja.
Če vlada pripomb delodajalcev ne bo upoštevala, jim v skrajnem primeru po Mehovih besedah ostanejo še protesti. Kako točno bi ti potekali, sicer še ne ve. Poudaril je, da nikakor niso proti delavskim pravicam, a morajo imeti tudi delodajalci normalne pogoje za delo.
