Dvakratnega doktorja pravnih znanosti Jakliča, rojenega leta 1975, je za ustavnega sodnika predlagal Svetovni slovenski kongres, s pismom predsedniku republike so ga podprli tudi štirje profesorji Harvarda in Oxforda, ki so ga označili kot misleca izjemnih sposobnosti, predanega demokraciji in pravu.
Jaklič je diplomiral leta 1999 na ljubljanski pravni fakulteti, magistriral leta 2000 na Harvardu, doktorat iz ustavnega prava je pridobil na univerzi Oxford leta 2008, drugega s področja evropske demokracije in človekovih pravic pa leta 2011 na Harvardu. Od leta 2008 tam predava s področij ustavnega prava, moralne teorije, etike, človekovih pravic in demokracije.
Med letoma 2008 in 2012 je bil slovenski član Beneške komisije. Je soavtor dveh komentarjev k slovenski ustavi ter avtor prvega slovenskega prevoda in komentarja ameriške ustave. Leta 2014 je pri založbi Oxford University Press objavil odmevno znanstveno monografijo z naslovom Ustavni pluralizem v Evropski uniji, kar je do zdaj edina objava slovenskih pravnikov pri tej vodilni svetovni založbi.
Njegov cilj že v času študija je bil, da bi prispeval k razvoju slovenske ustavnosti. Zato se je tudi odločil kandidirati za ustavnega sodnika, je pojasnil v svoji torkovi javni predstavitvi v predsedniški palači.
V zadnjih letih je Jaklič na Twitterju pogosto ostro komentiral nekatere družbeno-politične ter sodne zgodbe. Očitali so mu strankarsko naklonjenost SDS, ker je kritiziral potek sodnih postopkov v primeru Patria in večkrat izrazil javno podporo prvaku SDS Janezu Janši. A kot je dejal na predstavitvi, nikoli ni bil član nobene politične stranke, nikoli ni delal za nobeno stranko ali pisal strankarskih programov. Je pa na glas povedal, kadar je šlo za kršitve s področja človekovih pravic, kar mu je omogočala tudi oddaljenost od Slovenije, je pojasnil.
Vloga vsakega akademskega pravnika, kar je sam doslej bil, je, da reagira ob kršitvah človekovih pravic, tudi če bi to škodilo njegovi karieri ali ko so vsi tiho, je poudaril. "Tisti, ki se ne zgane ob najhujših kršitvah, sploh ne bi smel biti sodnik, predvsem ne na najvišjem sodišču," verjame Jaklič.
Kljub temu je napovedal, da bo kot sodnik spoštoval videz nepristranskosti in torej zadev, ki so ali bi lahko še prišle v njegovo presojo, ne namerava več komentirati. Prav tako bo razmislil, ali bi morda celo zaprl svoj Twitter profil.
Dosedanje delo ustavnega sodišča je Jaklič ocenil pozitivno, ob tem pa napovedal, da bo "iskreno pristopil in temeljito argumentiral" svoja stališča, tako da "če bodo pošteno brali, brez odklonilnega odnosa", bo videti, da ne želi nikogar izključevati.
V preteklosti je Jaklič že kandidiral za mesto sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice, a za njegovo imenovanje takrat ni bilo zadostne politične podpore.
