c S
Predlog za daljše preizkusno obdobje pred trajnim sodniškim mandatom 08.03.2017 14:45 Ljubljana, 08. marca (STA) - Trajni sodniški mandat je evropska norma in mu tudi v SDS ne nasprotujejo. Želijo pa si daljše preizkusno obdobje, da bi nekdo, ki bi denimo sodnik postal pri 30 letih, trajni mandat dobil nekje pri 40 ali 45 letih, je na novinarski konferenci o njihovih predlogih za spremembe na področju pravosodja povedal poslanec SDS Vinko Gorenak.

V SDS se po besedah Gorenaka že pripravljajo na obdobje po naslednjih volitvah v DZ in so v tem okviru pripravili tudi sklop ukrepov s področja pravosodja. Kot prvi in najpomembnejši sklop je poslanec SDS na današnji novinarski konferenci izpostavil izvajanje zakona o sodniški službi.

Po njegovih besedah je eden temeljnih problemov s tega področja v Sloveniji, da med sodniki nikoli ni bil spoštovan 8. člen zakona o sodniški službi. Ta člen pravi, da tisti sodniki, ki so sodili ali odločali v sodnih postopkih, v katerih so bile kršene človekove pravice, ne morejo dobiti trajnega mandata, je dejal Gorenak. V SDS se zato zavzemajo za revizijo imenovanj sodnikov od leta 1994, da bi preverili, kateri sodniki tega pogoja niso izpolnjevali.

Drugi niz predlaganih ukrepov se nanaša na zagotavljanje človekovih pravic v sodnih postopkih, obravnavajo pa vprašanja izvajanja odgovornosti, izpolnjevanja pogojev za napredovanje in kakovosti dela sodnikov, na katero morajo biti vezana napredovanja. Tiste sodnike, ki kršijo človekove pravice v sodnih postopkih, bi bilo po besedah Gorenaka treba odsloviti iz sodnih dvoran, tiste, ki sodijo pravično, pa primerno nagraditi.

V SDS želijo spremeniti sistem odločanja v sodnem senatu. To odločanje bi postalo javno, uvedli pa bi tudi možnost ločenih mnenj, podobno kot na ustavnem sodišču. Obenem bi v celoti odpravili možnost vračanja v ponovno sojenje na prvo stopnjo.

Vzpostavili bi sistem 6+3+3, kar pomeni, da bi bili vsi sodni postopki končani v enem letu. V šestih mesecih bi bila zadeva končana na prvi stopnji, v treh mesecih na drugi stopnji in v treh mesecih na vrhovnem sodišču. V SDS predlagajo tudi uvedbo precedenčnega sodnega sistema. Ko bi bila neka odločitev na določenem sodišču dokončno sprejeta, bi v podobnih primerih veljala na vseh sodiščih.

Uvedli bi javno dostopen register sprejetih odločitev sodnikov. Tako bi lahko vsakdo preveril vsebino odločitev in tudi to, kateri sodnik je v določenem primeru kršil človekove pravice. Po predlogu SDS bi bilo vzpostavljeno še specializirano sodišče za kršitve človekovih pravic v sodnih postopkih, tovrstna kazniva dejanja pa ne bi zastarala, je povzel Gorenak.

Obenem v SDS predlagajo odpravo sodne preiskave. Na ta način želijo zaslišanjem pred kriminalistom in tožilcem dati dokazno vrednost na sodiščih. Prav tako bi ustanovili specializirano sodišče za najhujše oblike kriminalitete.

Državnotožilski zakon bi po besedah Gorenaka spremenili tako, da bi bilo tožilstvo ponovno enovita organizacija, vzpostavili pa bi tudi nadzor nad odločitvami tožilcev s strani njihovih vodij.

Ker "vrana vrani ne izkljuje oči", bi disciplinske postopke, ki jih danes vodijo pravosodne stanovske organizacije same, prevzelo pravosodno ministrstvo, je med pogledi na področje pravosodja še navedel poslanec SDS.