c S
Specializirano tožilstvo lani doseglo 104 obsodilne kazni, od tega 58 zapornih 27.02.2017 08:22 Ljubljana, 25. februarja (STA) - Specializirano državno tožilstvo je lani vložilo obtožnice proti 138 polnoletnim in 13 pravnim osebam. Na sodiščih so bili večinoma uspešni, saj so bile od 129 sprejetih sodnih odločitev zoper polnoletne storilce 104 obsodilne. Od tega je bilo izrečenih 58 zapornih kazni. Skupaj 28 tožilcev se je lani udeležilo 1079 narokov.

Specializirano državno tožilstvo, ki je pristojno za obravnavo najzahtevnejših kaznivih dejanj, je lani prejelo 519 kazenskih ovadb zoper 845 polnoletnih oseb, 31 pravnih oseb in tri mladoletnike. Skupaj pa so z zadevami iz prejšnjih let reševali 1206 kazenskih ovadb, je razvidno iz letnega poročila omenjenega tožilstva, ki so ga poslali v DZ.

Odstotek rešenih kazenskih ovadb se je v preteklem letu v primerjavi z letom poprej povečal. Rešenih je bilo 570 ovadb. Tudi odstotek zavrženih ovadb je višji kot leto poprej. Tako je specializirano državno tožilstvo lani zavrglo 252 ovadb zoper polnoletne storilce in 57 zoper pravne osebe. V zelo majhnem odstotku so ovadbe zavrgli zaradi zastarelosti in načela sorazmernosti, večinoma pa zato, ker ni bil podan utemeljen sum kaznivega dejanja oz. niso bili izpolnjeni vsi zakonski znaki kaznivega dejanja.

V večini primerov so to "laične" kazenske ovadbe, katerih ovaditelji praviloma nimajo ustreznega pravnega znanja in pogosto brez utemeljenega razloga ovadijo več oseb zaradi skoraj vseh gospodarskih kaznivih dejanj, ki jih predvideva kazenski zakonik, v želji po večji učinkovitosti postopka, navaja omenjeno tožilstvo v poročilu.

Poleg tega gre pri ovadbah, ki so jih ovrgli, tudi za ovaditelje, ki skušajo doseči poplačilo terjatev ali škode preko kazenskega postopka ob neuspešno zaključenih civilnih odškodninskih sporih. Pojavljajo pa se tudi nasprotne ovadbe kot povračilni ukrep, ko obdolženec, proti kateremu se vodi kazenski postopek na sodišču, ob pogledu v sodni spis vidi, kdo je ovaditelj, in ga tudi sam ovadi.

Tožilci specializiranega državnega tožilstva so lani vložili manj obtožnic kot leto prej, kar je posledica manjšega števila zaključenih sodnih preiskav, navajajo v poročilu. Obtožnice so vložili proti 138 polnoletnih osebam in 13 pravnim osebam.

Od obsodilnih sodb, ki so jih dosegli proti polnoletnim osebam, so sodišča izrekla 58 zapornih in 43 denarnih kazni ter 31 pogojnih obsodb. Pri obsodbah proti pravnim osebam pa je bil izkupiček polovičen - lani sta bili izrečeni dve obsodilni in dve oprostilni sodbi. Poleg tega so tožilci specializiranega tožilstva predlagali pripor zoper 55 polnoletnih oseb, pri čemer je bil odrejen pripor oz. hišni pripor zoper 49 oseb. S 45 osebami pa so dosegli sporazum o priznanju krivde.

V lanskem letu so bile polnoletnim in pravnim osebam, ki so jih preganjali specializirani tožilci, izrečene kazni v višini skupaj 615.528 evrov, izrečen je bil tudi en vzgojni ukrep za mladoletnika v obliki družbeno koristnega dela.

Dosegli so tudi začasno zavarovanje premoženja pri 48 osebah, od tega 29 polnoletnih in 19 pravnih. Po končanem kazenskem postopku so sodišča 32 polnoletnim storilcem odvzela premoženje oz. naložila v plačilo znesek v skupni vrednosti 36,3 milijona evrov.

Na področju odvzema nezakonito pridobljenega premoženja so v štirih zadevah na novo odredili in razširili finančne preiskave zoper 10 oseb. Začasno zavarovanje premoženja so dosegli pri petih osebah v višini 380.480 evrov. Pri eni osebi pa so dosegli začasen odvzem premoženja v višini 1,7 milijona evrov. Poleg tega so tožilci specializiranega tožilstva vložili tožbe proti 13 osebam za odvzem premoženja nezakonitega izvora, skupni tožbeni zahtevek znaša 4,3 milijona evrov.

V 100 zadevah, ki jih je obravnavalo specializirano državno tožilstvo, so bili odrejeni skriti preiskovalni ukrepi. Večinoma je šlo za najzahtevnejše primere klasičnega organiziranega kriminala, pa tudi za nekatere primere gospodarske kriminalitete.

Večina kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, ki so jih obravnavali, so bila zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, davčna utaja, oškodovanje upnikov in pranje denarja. Pri organizirani kriminaliteti gre večinoma za tihotapljenje drog in trgovino z ljudmi.

Korupcijska kriminaliteta pa se je zlasti nanašala na zdravstvo, javna naročila v javnem sektorju, bančno dejavnost in poslovanje velikih infrastrukturnih sistemov. Ob tem na specializiranem tožilstvu opozarjajo, da so vsa ta kazniva dejanja težko dokazljiva, saj je težko pridobiti tako listinske dokaze kot tudi priče.

Obravnavali so tudi 33 bančnih zadev, katerih skupna vrednost premoženjske koristi znaša 232,8 milijona evrov.