Minister za pravosodje Goran Klemenčič je pojasnil, da novela spreminja več kot 130 členov zakona o pravdnem postopka in je plod širokega strokovnega usklajevanja. Po njegovih besedah novela vsebuje številne rešitve, ki temeljijo na dobrih domačih in tujih praksah. Kot glavni cilj novele je izpostavil poenotenje sodne prakse.
Klemenčič je dejal, da poenotenje prinaša povečanje pravne predvidljivosti sodnega odločanja ter posledično pravne varnosti in zaupanje v pravo. "Ta cilj se uresničuje z razširitvijo pogojev za dopuščeno revizijo, omogočanjem dostopa do vrhovnega sodišča, ki bo po novem dovoljen za vse pod enakimi pogoji," je dodal.
Novela po ministrovih besedah hkrati odpravlja dovoljeno revizijo, "kar bo pomenilo, da bo vrhovno sodišče odločalo le o tistih zadevah, ki so ključnega pomena za razvoj prava in poenotenje sodne prakse". "Povedano drugače, namesto kvantitete kvaliteta," je poudaril. Kot pomemben cilj novele je izpostavil tudi krepitev avtoritete sodnika in transparentnosti sodstva kot celote.
Novela po besedah Mateja Tonina (NSi) prinaša "kar nekaj izboljšav", žal pa tudi dileme in odprta vprašanja, ki omogočajo različna tolmačenja. Napovedal je, da bo NSi novelo podprla le, če bo DZ sprejel njeno dopolnilo, ki po mnenju NSi poenostavlja vlaganje vlog na sodišča z uvedbo varnega elektronskega predala sodišč. V odzivu je Klemenčič dopolnilu odrekel podporo.
Bojan Dobovšek (NP) je zadovoljen, ker novela upošteva nekatere dobre prakse v tujini, skrbi pa ga, da bi zaradi obsežnosti predlaganih sprememb prišlo do težav pri njihovem udejanjanju v praksi. Po njegovih besedah novela prinaša dobre rešitve, nujen pa bo nadzor njenega izvajanja. Napovedal je, da bo poslanska skupina NP novelo podprla.
Po oceni Jasne Murgel (SMC) novela vsebuje mnoge dobre rešitve, ki posodabljajo sodno prakso. Izpostavila je pomen novele in jo označila kot "velik dan za slovensko sodstvo". Napovedala je, da bo SMC novelo podprla. Prav tako so ji podporo izrekli v DeSUS in SD. Tudi Janko Veber (SD) je opozoril na velik pomen novele in pohvalil njen prispevek k poenotenju sodne prakse.
Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) je izrazila prepričanje, da bo novela pospešila sodne postopke, na da bi prizadela pravice strank do poštenega sojenja. Kot ključno rešitev je izpostavila ukinitev dovoljene revizije, ki bo po njenih besedah okrepila vlogo vrhovnega sodišča. Pohvalila je tudi, da je vlada pri pripravi novele upoštevala dobre tuje zglede.
Novele ne bodo podprli v SDS in ZL. Anja Bah Žibert (SDS) je bila še posebej kritična do predlagane ukinitve dovoljene revizije, saj po njenem mnenju zmanjšuje dostopnost vrhovnega sodišča. Po oceni Mateja T. Vatovca (ZL) pa novela skrajšuje sodne postopke na račun krčenja pravic strank. Noveli je tudi očital "vse preveč odprtih vprašanj".
Novela zakona o pravdnem postopku, ki jo je vlada sprejela v začetku lanskega decembra, sicer uvaja obvezen pripravljalni narok in omejuje število dovoljenih pripravljalnih vlog pred omenjenim narokom na dve. Da bo postopek časovno bolj predvidljiv, bo moral sodnik na začetku narediti tudi program vodenja in časovni načrt poteka sojenja.
Novela širi možnost razpisa pritožbene obravnave višjega sodišča v primerih, ko bi vrnitev zadeve v novo sojenje prvostopenjskemu sodišču pomenila hujšo kršitev pravice do sojenja v razumnem roku. Višja sodišča naj bi tako več zadev rešila sama oziroma brez vračanja na prvo stopnjo.
Za postopke v gospodarskih sporih novela predvideva, da lahko višje sodišče v primerih, ko pritožba že na prvi pogled nima možnosti za uspeh, stranko o tem obvesti in jo pozove, naj se izjasni, ali vztraja pri pritožbi ali pa pritožbo umika.
Novela torej tudi ukinja dovoljeno revizijo in uvaja le še dopuščeno revizijo, kar pomeni, da bo vrhovno sodišče vzelo v obravnavo le še tiste zadeve, za katere bo ocenilo, da vsebujejo pomembno pravno vprašanje. Pri tem višina spora več ne bo pomembna.
V današnji drugi obravnavi je DZ zavrnil vsa dopolnila, ki so jih vložile opozicijske SDS, ZL in NSi, sprejel pa je dopolnilo k 112. členu novele, pod katero so se podpisale koalicijske SMC, DeSUS in SD. Dopolnilo popravlja specialni objektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka na podlagi novega obnovitvenega razloga.
Koalicijsko dopolnilo po avstrijskem in švicarskem zgledu določa daljši, desetletni objektivni rok, kot pa je petletni splošni objektivni rok za obnovo, ki ga določa 396. člen.
DZ bo tretjo obravnavo novele opravil v petek in jo po pričakovanju tudi sprejel.
