c S
Florjančič za poenotenje sodne prakse in boljšo organizacijo sodišč 15.02.2017 16:10 Ljubljana, 15. februarja (STA) - Novi predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je v današnji prvi izjavi medijem po torkovi izvolitvi v funkcijo poudaril, da zaupa v visoko suverenost sodnikov. Njegove prioritete bodo poenotenje sodne prakse ter boljša organizacija sodišč, izpostavil pa je tudi potrebo po trajnem izobraževanju sodnikov.

Florjančič je v svojem programu ob prijavi na mesto predsednika vrhovnega sodišča izpostavil poenotenje sodne prakse ter boljšo organizacijo sodišč. Pričakuje tudi intenzivno trajno izobraževanje sodnikov vse od priprave na sodniško službo dalje. Napovedal je intenziviranje sodelovanja s centrom za izobraževanje v pravosodju pri ministrstvu za pravosodje, želi si tudi več notranjih izobraževanj oz. izmenjave znanj med sodniki in sodišči.

Na vprašanje, kako lahko sodstvo utrdi zaupanje javnosti v svoje delo, Florjančič odgovarja, da "le s svojim delom". Izpostavil pa je, da bo del javnosti vedno nezadovoljen z odločitvami sodišča, glede na to, da sodišča vedno odločijo v korist ene ali druge stranke.

"Tu ni problema. Bolj je problem, da pridejo ta stališča do izraza pri postopkih imenovanja sodnikov, ko politika to uporablja za obračunavanje s sodniki zaradi odločitev, ki so jih sprejeli v sodnih postopkih," je dejal novi predsednik vrhovnega sodišča. Tu je izpostavil pomembnost umika imenovanja sodnikov iz parlamenta, ob tem pa ocenil, da se to verjetno ne bo zgodilo "v doglednem času".

"Ti napadi sicer niso vedno neupravičeni in kadar delamo napake je prav, da nas kritizirajo. Na podlagi takih kritik se lahko sodniki v prihodnje orientiramo," je še dodal.

Ob novinarskem vprašanju, zakaj v Sloveniji še nimamo niti ene obsodbe bančne kriminalitete, je opozoril na problem dokazovanja naklepa. Kot je pojasnil, je dikcija v slovenskem kazenskem zakoniku taka, da zahteva "direkten naklep". Ker pa na neko odločitev posameznika vpliva vrsta okoliščin, je dokazovanje direktnega naklepa težko. Izpostavil je predlagane spremembe kazenskega zakonika, ki gredo v taki smeri, da bi postalo dokazovanje naklepa v teh primerih lažje.

Pomembna naloga, ki se je bodo v sodstvu morali lotiti, je po prepričanju Florjančiča tudi reorganizacija mreže sodišč. "Sedanja organizacija je bila narejena v drugem času. A treba bo skrbno pretehtati, katera merila so pomembna, na primer ali je bolje združevati ali ukinjati sodišča," je pojasnil. Izpostavil je težave, s katerimi se soočajo specializirana sodišča; "postopki ne potekajo tako učinkovito, kot bi pričakovali. Treba bo pregledati zadeve in se odločiti, kako naprej," je dejal novi predsednik vrhovnega sodišča.

Ob tem je poudaril, da krivda ni v slabi izobrazbi sodnikov, saj so na ta sodišča razporejeni najbolj usposobljeni sodniki. Težava je po oceni Florjančiča v omejenih možnostih organizacije dela sodišč, da bi bili ti sodniki obremenjeni zgolj s temi zadevami. "Treba bo premisliti in predlagati spremembe," pravi.

Glede novega sodnega reda, ki je v začetku leta sprožil nemalo nezadovoljstva v sodniških vrstah, je Florjančič danes ocenil, da je prinesel predvsem kar nekaj negotovosti glede zagotavljanja javnosti postopkov v sodnih dvoranah. Tolmačenje ministrstva je po njegovi oceni sicer "nekaj pomagalo, še vedno pa ni razrešilo vseh vprašanj".

Novoimenovani predsednik vrhovnega sodišča je komentiral tudi torkove izjave prvaka SDS Janeza Janše, ki je dejal, da se z njegovim imenovanjem podeljuje nagrada človeku, ki je pomagal ukrasti volitve. Imenovanje po Janševem prepričanju ni legitimno, "je pa dokazljivo koruptivno". "Vsak poslanec ima pravico povedati svoje mnenje," je omenjene izjave komentiral Florjančič.

Izpostavil je tudi, da je sodelovanje v sodnem senatu naloga, ki jo sodniku zapoveduje procesni zakon in sodnik mora sodelovati v senatu, kamor je razporejen na podlagi vrstnega reda za sestavo senatov. Spomnil pa je, da so senatna sojenja na vrhovnem sodišču tajna in da bi tako lahko posameznemu sodniku storili krivico, če se mu pripisuje neko odločitev, ki morda ni njegova.

Tudi predsednik sodnega sveta Marko Novak je dejal, da ima vsakdo pravico do svobode izražanja, tudi poslanci. "A treba je konstruktivno gledati. Taka reakcija je verjetno rezultat nekih preteklih dogodkov, ki jih vsi poznamo, a treba je gledati konstruktivno naprej za dobrobit države," je dodal.