Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, ki je na današnjem posvetu v Ljubljani uvodoma predstavila predlagano reorganizacijo, je kot enega od ciljev izpostavila poenotenje delovanja centrov. Zdaj so odzivi na podobne situacije, ki jih rešujejo, namreč zelo različni, je dejala.
Po njenih besedah je nujno treba poenostaviti upravne postopke in zagotoviti več časa za strokovne naloge, želijo pa tudi poskrbeti za razvoj novih nalog.
Število zaposlitev na centih se po njenem zagotovilu ne bo nižalo, končne rešitve pa bodo precej drugačne od predstavljenih decembra lani, ko se je začela javna razprava o predlogu novele zakona o socialnem varstvu. Ta se z današnjim dnem sicer izteka.
Predstavnica Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije Majda Golja je izpostavila nujnost kadrovske okrepitve na centrih. Poudarila je pomen vlaganja v dodatno usposabljanje in izobraževanje. Ob vsaki spremembi zakonodaje pa je nujno treba predvideti obvezno usposabljanje, je pozvala.
Po njenih besedah je treba zagotoviti pogoje za sodobno upravno poslovanje, kot ga zahteva upravna inšpekcija. Zakon o upravnem postopku ne ustreza več, tako da je po njenih besedah treba razmisliti, kakšen postopkovni zakon bi sploh radi. "Potrebujemo takega, ki bo ščitil ljudi," je dejala.
Predlog reorganizacije vzbuja veliko upanja, da se bodo razmere spremenile in bodo bolj v korist uporabnikov, menijo v Socialni zbornici Slovenije. Želijo, da bi bila reorganizacija neodvisna od trenutne politike. Izvedena naj bo tako, da bo vpliv politike minimalen, je pozvala predsednica zbornice Valerija Bužan.
V svetih centrov po njenih besedah ne sme biti tako velikega vpliva politike, kot je zdaj. "Pogrešamo vpliv stroke. Slediti bi morali temu, da prevladuje pogled stroke, ne politično stališče," je povzela.
"Ukrepe na področju socialne aktivacije, ki se ukvarja z dolgotrajnimi prejemniki denarne socialne pomoči, bi morali oblikovati kot pozitivne ukrepe, ne pa kot grožnje in pogojevanja," je dejala Barbara Kobal Tomc z Inštituta RS za socialno varstvo.
Podobno je menil Milko Poštrak s fakultete za socialno delo v Ljubljani. Socialno delo je naravnano h konceptu soustvarjanja, ne pa palice in korenčka, ki zdaj prevladuje pri socialni aktivaciji, je dejal.
Ministrica je ob sklepu posveta povedala, da so na ministrstvu že predvideli rešitve za izpostavljena vprašanja, tudi za kadrovsko podhranjenost, ki je bila omenjena med najbolj akutnimi.
Reformo na socialnem področju nestrpno pričakujejo tudi koalicijski partnerji, a so glede predlogov vsaj v SMC in DeSUS še previdni. V SMC po navedbah poslanke Jasne Murgel podpirajo vsak pravi ukrep na področju socialne politike, zato pozdravljajo začetek dolgo pričakovanega projekta reorganizacije centrov za socialno delo.
Od ministrice Kopač Mrakove v SMC pričakujejo, da to mini "reformo" centrov čim prej tudi konkretizira z jasno vsebino zakonskih in podzakonskih aktov, ki bodo pojasnila, kako bo država s pomočjo centrov na najboljši možni način pomagala ljudem v hudih osebnih in družinskih stiskah, je Murglova navedla za STA.
V DeSUS uradnega stališča o predlagani ureditvi še niso sprejeli, imajo pa nekatere pomisleke. Med njimi je denimo, da bi taka ureditev lahko v nekaj letih pripeljala do ukinitve centrov v manjših občinah.
Predlogu nasprotuje vodja poslanske skupine Franc Jurša, ki meni, da bi morali lokalni centri obdržati sedanji pravni status. Poslanec DeSUS Uroš Prikl meni, da je predlog dober, a ga bo treba še "izpiliti". Med drugim se boji, da bi se v t. i. centralni enoti, ki bi bila vez med ministrstvom in centri za socialno delo, podvajale funkcije že obstoječih institucij, kot sta Skupnost centrov za socialno delo in Inštitut RS za socialno varstvo.
Želi pa si, da bi centri dosegli svoj namen, torej da bi se lahko v največji možni meri posvetili ljudem na terenu, je povedal za STA. Po Priklovih besedah načeloma podpirajo reformne na socialnem področju, a bodo še natančno pregledali predloge, preden bodo na poslanskih klopeh.
V SD pa podpirajo usmeritve svoje ministrice Kopač Mrakove.
V Sloveniji zdaj deluje 62 centrov za socialno delo, ki so del javne mreže socialnovarstvenih storitev, v njih pa je zaposlenih skupno skoraj 1200 oseb. Največji center, ki je v Mariboru, ima 90 zaposlenih, najmanjši v Metliki pa pet. Predlog novele, predstavljen decembra lani, ohranja obstoječih 62 centrov, predvideva pa centralno enoto centrov in 16 območnih centrov na regijski ravni.
