c S
Damijan Florjančič novi predsednik Vrhovnega sodišča RS - biografija 15.02.2017 08:03 Vrhovno sodišče bo prihodnjih šest let vodil vrhovni sodnik Damijan Florjančič. Pravosodni minister Goran Klemenčič se je za Florjančiča odločil na podlagi programa dela sodišča, ki ga je ta predložil, ter "realne in v interesu krepitve pravne države in institucije sodstva utemeljene vizije" in njegovih dosedanjih izkušenj.

Florjančič, vrhovni sodnik, je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani leta 1979 in v letu 1981 opravil pravniški državni izpit. Kot so o Florjančiču zapisali na ministrstvu za pravosodje, se še danes vseskozi strokovno izpopolnjuje in izobražuje ter udeležuje različnih oblik izobraževanja tako doma kot v tujini. Leta 2005 je na pravni fakulteti v Ljubljani pridobil naziv magistra znanosti.

Po opravljenem pravniškem državnem izpitu je bil imenovan za namestnika javnega tožilca v Kopru v enoti Sežana. V letu 1987 je bil izvoljen za sodnika Temeljnega sodišča v Kopru v enoti Sežana in od leta 1992 do 1993 tudi vodja sežanske enote.

Med letoma 1994 in 2001 je bil najprej predsednik Temeljnega sodišča v Kopru in nato po reorganizaciji sodstva predsednik Okrožnega sodišča v Kopru. V letu 2001 je bil imenovan za višjega sodnika na Višjem sodišču v Kopru in razporejen na kazenski oddelek. Od leta 2007 do leta 2008 je bil kot višji sodnik dodeljen na ministrstvo za pravosodje na direktorat za mednarodno sodelovanje, kjer je opravljal naloge v zvezi s predsedovanjem Slovenije Svetu EU. V letih od 2008 do 2010 je bil kot dodeljeni višji sodnik na ministrstvu za pravosodje direktor Centra za izobraževanje v pravosodju.

Od oktobra 2010 pa opravlja funkcijo vrhovnega sodnika na kazenskem oddelku vrhovnega sodišča.

Tako je bil leta 2014 Florjančič tudi član senata vrhovnega sodišča, ki je odločal o zahtevah za varstvo zakonitosti v zadevi Patria. Prav zaradi tega mu podporo odrekajo v stranki SDS in očitajo kršenje človekovih pravic. Nazadnje danes je predsednik SDS Janez Janša na Twitterju zapisal, da je imenovanje Florjančiča "koruptivno plačilo oblastnikov osebi, ki je pomagala ukrasti volitve. Takšna postavitev nikoli ne bo legitimna".

So pa Florjančiču podporo napovedali v SMC in DeSUS, pa tudi SD, kjer so glede na Florjančičeve delovne izkušnje ocenili, da gre za kompetentnega kandidata.

Pravosodni minister je na seji mandatno-volilne komisije DZ, kjer je Florjančič dobil podporo, povedal, da se je za Florjančiča odločil, ker gre za kariernega sodnika, ki je opravil celotno pot od prvostopenjskega do vrhovnega sodišča, v vmesnem času pa je kot dodeljeni sodnik na ministrstvo za pravosodje opravljal tudi naloge, povezane z zakonodajnimi postopki ter področjem usposabljanja in izobraževanja. "Mislim, da gre trenutno za edinega sodnika na vrhovnem sodišču, ki je bil predsednik katerega od nižjestopenjskih sodišč", saj je vodil Okrožno sodišče v Kopru, je dejal.

Med kolegi Florjančič večinsko velja za umirjenega in korektnega. Kot so nedavno zapisali v časniku Delo pa mu tudi med kolegi ne bo ničesar prizanesenega, kar vrhovno sodišče velja za notranje razklano, tudi strokovno.

Florjančič za STA danes ni bil dosegljiv, je pa Delo nedavno povzelo njegovo izjavo, da se je za kandidaturo odločil, ker meni, da mukotrpno iskanje novega predsednika tega sodišča, ki ima v sistemu svoj status in položaj, ni primerno. Pričakoval je sicer, da se bodo na razpise prijavili nekatere njegove kolegice in kolegi, ki imajo na vrhovnem sodišču daljšo kilometrino od njegove. Ker se to ni zgodilo, pa se je ob spodbudi kolegov in lastnem razmisleku odločil, storiti ta korak. Najprej zato, ker se mu po več desetletnem delu v sodstvu ne zdi prav, da bi ostal indiferenten ob preteklih dveh neuspešnih poskusih iskanja novega prvega človeka sodstva.

Vrhovno sodišče je namreč brez predsednika od septembra 2016, ko je mandat potekel prejšnjemu prvemu možu slovenskega sodstva Branku Masleši. Od oktobra lani tako na vrhovnem sodišču predsedniška pooblastila do imenovanja novega predsednika opravlja podpredsednica tega sodišča Nina Betetto.

Florjančič pa se je za kandidaturo odločil še posebej zato, ker eno od šibkosti delovanja vrhovnega sodišča vidi v njegovem ne dovolj transparentnem in odprtem delovanju, je navedel za Delo. Dodal je, da ker javnosti premalo prizadevno poskušajo pojasniti njihovo vlogo, jih javnost nemalokrat ne razume, zato je do sodniškega dela kritična, včasih sicer tudi neupravičeno.

Tudi v programu, ki ga je predstavil, je Florjančič po ministrovih besedah izpostavil pomanjkljivosti v sodnem sistemu ter potrebo po njegovi večji učinkovitosti in preglednosti delovanja. "Poudaril je tudi pomembnost sodne prakse in učinkovitost notranje organizacije," je navedel minister na seji pristojne parlamentarne komisije.

Ljubljana, 14. februarja (STA)