Sodni senat je tako zavrnil vse dokazne predloge obrambe. Zagovorniki Petra Zupana in Jureta Cekute so namreč predlagali zaslišanje številnih prič, med njimi nekdanjega ministra za obrambo Karla Erjavca, nekdanja načelnika Generalštaba Slovenske vojske Alojza Šteinerja in Albina Gutmana ter avstrijskega poslovneža Wolfganga Riedla. Sodišče je dokazne predloge zavrnilo kot nepotrebne.
S tem se je dokazni postopek zaključil, na današnji obravnavi pa sta zaključne besede podala vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc ter zagovornik Jureta Cekute Janko Jerman. Zagovornik Petra Zupana Janez Hočevar pa bo to storil čez teden dni.
Zupan in Cekuta sta bila aprila 2014 na Okrožnem sodišču v Ljubljani obsojena na zaporne kazni. Zupana je sodišče spoznalo za krivega zlorabe položaja, ker naj bi Cekuti kot zaposlen na ministrstvu za obrambo predajal zaupne dokumente o nakupu oklepnikov 8 x 8, Cekuto pa krivega napeljevanja k zlorabi položaja.
Marca lani je višje sodišče sodbo potrdilo, a je vrhovno sodišče aprila letos takšno odločitev razveljavilo. Ocenilo je, da višji sodniki niso izpeljali dokaznega postopka o enem izmed dokumentov, ki jim ga je Zupan predložil tik pred odločanjem. Gre za dokument, s katerim naj bi takratni nadrejeni Edvard Kraševec Zupanu naložil, naj po nalogu državnega sekretarja preko Cekute nadaljuje z informiranjem Patrie.
A je po mnenju tožilstva omenjena listina neverodostojna. Ferlinc je danes spomnil na mnenje izvedenca, da je listina sestavljena iz več dokumentov. Poleg tega so nenavadne tudi okoliščine, kako se je dokument znašel v Zupanovem nabiralniku. Za to so po njegovem mnenju poskrbeli nekateri posamezniki na obrambnem ministrstvu, ki so želeli Zupana razbremeniti, ali pa Zupan sam.
Poleg tega je Zupan po besedah Ferlinca šest let trdil ravno nasprotno od tega, kar piše v dokumentu. Najprej je namreč zatrjeval, da s Cekuto nima nič, nato pa, da je bil zaradi navodila nadrejenega dolžan ravnati tako, kot je zapisano v dokumentu, je poudaril Ferlinc. Obrambi je tudi očital, da si je kot podpisnika spornega dokumenta "izbrala ravno nekoga, ki je umrl", namreč Kraševca. Ta je sicer na zaslišanju pred nekaj leti povedal, da ni vedel, da je bil Jure Cekuta lobist za Patrio. Pa tudi vse zaslišane priče z ministrstva za obrambo so zatrdile, da Cekute niso poznale, je še poudaril Ferlinc.
Vsa dejstva in okoliščine po besedah vrhovnega državnega tožilca govorijo o tem, da je listina, ki naj bi razbremenila obtožena, neverodostojna. Zato je sodišču predlagal, naj potrdi obsodilno sodbo.
Nasprotno pa sodišču predlaga zagovornik Jureta Cekute, in sicer naj sodišče obsodilno sodbo spremeni v oprostilno. Omenjena listina namreč po Jermanovih besedah vsebuje izrecno navodilo Kraševca Zupanu. Kaznivo dejanje, ki se očita Zupanu, tako ne more biti kaznivo dejanja, saj je Zupan deloval po navodilu nadrejenega, Cekuta pa torej ne more biti napeljevalec, je poudaril Jerman.
Tožilstvo po njegovih besedah ni predložilo dokazov, na podlagi katerih bi "zunaj razumnega dvoma" dokazali, da je Cekuti mogoče očitati kaznivo dejanje napeljevanja k zlorabi položaja. Obtožbe je ocenil kot tako splošne, da se pred njimi sploh ne da braniti, po njegovem mnenju gre tudi za "golo sklepanje" tožilstva.
Glede verodostojnosti sporne listine pa je Jerman spomnil, da je več prič potrdilo, da so bili z njo seznanjeni.
Tudi na današnji obravnavi je kot priča nastopil Marko Gruden, ki je bil v tistem času zaposlen v sektorju za opremljanje na obrambnem ministrstvu. Gruden je bil, kot je dejal, z dokumentom seznanjen, ni pa vedel, kako je nastal. Kraševec - Gruden je bil namreč njegov namestnik - ga je tudi seznanil, da bo za projekt pooblastil Zupana. Kakšna je bila vloga Cekute, pa Grudnu, kot je dejal, "ni bilo nikoli jasno".
V zvezi s pristnostjo dokumenta sicer poteka ločen postopek, saj je tožilstvo zoper Zupana začelo kazenski pregon. Zagovorniki so sicer že predlagali, da višje sodišče prekine obravnavo, dokler nižje sodišče ne konča sodne preiskave o spornem dokumentu, a je sodni senat to zavrnil.
