Novela namreč policiji omogoča zbiranje in uporabo podatkov o letalskih potnikih za vse lete, optično prepoznavanje registrskih tablic, hkrati pa razširja možnost zbiranja biometričnih podatkov.
Slednje je zmotilo predvsem informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik. Ta je danes poudarila, da ne vidi potrebe, da policija zbira podatke o letalskih potnikih, ki niso problematični, posebej na letih znotraj EU.
V zvezi z avtomatično prepoznavo registrskih tablic je odbor danes sprejel dopolnilo, po katerem se takšna prepoznava ne sme uporabljati na način, ki omogoča avtomatično prepoznavo obrazov ali množičen nadzor, a Prelesnikova je prepričana, da se bo dogajalo ravno slednje. "Kljub vsemu gre za množičen nadzor, saj bo nadzorovan vsak in to brez poprejšnjega opozorila," je opozorila.
Tudi zbiranje biometričnih podatkov je po mnenju informacijske pooblaščenke zastavljeno preširoko, prav tako možnost uporabe brezpilotnih letal, ki se z novelo širi. Odbor je sicer danes v novelo z dopolnilom vnesel natančen opis, kdaj lahko policija uporablja omenjena letala, a je Prelesnikova prepričana, da bo slednje še vedno pomenilo možnost prekomernega poseganja v zasebnost ljudi.
"S takim zakonom, ki ne upošteva načela sorazmernosti, nihče ne bo bolj varen, se pa dopušča množični nadzor," je opozorila.
Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je slednje zanikala. Po njenih besedah so novelo pripravili prav ob upoštevanju načela sorazmernosti. "Zelo smo pretehtali, ali so posamezne spremembe nujne in sorazmerne," je zagotovila. Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je dodal, da je v zakon vgrajenih veliko varovalk.
Sprejetje novele je po besedah ministrice potrebno zato, ker se varnostne razmere spreminjajo, prav tako tehnologija, temu pa mora po njenem slediti tudi policija. Pri noveli, ki je 20. decembra prestala prvo obravnavo v DZ, po besedah ministrice ne gre za uresničevanje apetitov policije, ampak za nujno potrebne spremembe.
"Verjamem, da ima marsikdo prastrah o pretirano policijski državi, ampak dejstvo je, da sta se varnost in varnostno okolje v zadnjem času korenito spremenila in da so spremembe potrebne," je v poslanski razpravi ocenil Marko Ferluga (SMC).
Matjaž Nemec (SD) se je vprašal, kako lahko v sodobnem času, ko Evropa živi v objemu nasilja, naivno pričakujemo, da je varnost samoumevna. "Izkušnje drugih nas učijo, da ni," je opozoril.
Noveli še vedno nasprotujejo v ZL, medtem ko so se v SDS pri glasovanju vzdržali v upanju, da bodo nekatere določbe do obravnave na plenarni seji spremenjene. Poslanci obeh strank so skušali nekatere določbe z dopolnili omiliti, a jih je odbor večino zavrnil.
Vinko Gorenak (SDS) se je vprašal, kaj se je spremenilo od leta 2013, ko je DZ sprejel takrat povsem nov zakon o policijskih nalogah in pooblastilih, da so potrebne tolikšne spremembe. "Imeli smo migrantski val, kaj drugega pa ne vidim, da se je spremenilo," je dejal.
Matej T. Vatovec (ZL) pa je ministrici očital, da je novela krona njenega uvajanja represije v državi. "Zakon prinaša več policijskih pooblastil in več nadzora," je menil. Opozoril je, da predlagani ukrepi niso podprti z analizami in številkami, ampak "so nek ukrep, ki prihaja kot nekakšna kaprica".
Predstavniki ministrstva so slednje zanikali in zagotovili, da so tovrstne analize priloga predlogu novele.
