c S
KPK: Slovenija na indeksu zaznave korupcije še vedno za štiri točke zaostaja za povprečjem v EU 25.01.2017 15:12 Ljubljana, 25. januarja (STA) - Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) kljub temu, da se je Slovenija na indeksu zaznave korupcije za leto 2016 uvrstila štiri mesta višje kot leta 2015, in kljub vztrajnemu napredovanju države po lestvici od leta 2013 le težko zadovoljna. Slovenija na lestvici namreč še vedno za štiri točke zaostaja za povprečjem v EU, so opozorili.

"Stanja, v katerem se državljani nahajamo oziroma smo se nahajali lansko leto, ni mogoče občutiti kot boljšega v primerjavi z letom poprej," so zapisali v komisiji. Glede na različne korupcijske škandale v lanskem letu so v komisiji celo nekoliko presenečeni nad rezultatom.

Preskakovanje čakalnih vrst v zdravstvu, ki privilegira ožjo skupino posameznikov, povezanih z zdravniško elito, nakup medicinskih pripomočkov po precej višjih cenah, kot jih kupujejo drugje, okoriščanje z javnimi sredstvi z avtorskimi honorarji ter dodatki za stalno pripravljenosti in druge tovrstne oblike nezakonitih in neetičnih ravnanj uradnih oseb potrjujejo že večkrat izrečeno trditev, da imamo v Sloveniji opravka s sistemsko korupcijo, so opozorili v KPK.

Sprejemanja odgovornosti za tovrstna ravnanja po njenem opozorilu še vedno skorajda ni. Pri tem komisija ne misli le na neposredno odgovornost storilcev. V mislih ima namreč tudi odgovornost tistih, ki so takšna ravnanja dopuščali, čeprav so zanje vedeli oziroma bi morali vedeti, če bi dosledno izvajali nadzor.

Hkrati KPK pogreša izpolnitev pojasnjevalne dolžnosti pristojnih. Gre za dolžnost pojasniti, kaj se je zgodilo, zakaj in kako se bo ukrepalo. Več danes objavljenih medijskih prispevkov v zvezi z vrnitvijo na delovna mesta vpletenih v afero preskakovanja čakalnih vrst v zdravstvu po besedah KPK izpostavlja molk pristojnih na ministrstvu za zdravje in v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.

"Tudi statistični podatki KPK kažejo bolj žalostno podobo stanja v slovenski družbi," so zapisali. Lanskoletni porast prijav sumov kršitev, ki jih obravnava, sicer lahko po njenih besedah govori v prid zaupanju javnosti v institucijo. "Vsekakor pa ne more podpreti pozitivnega rezultata, kot ga daje indeks zaznave korupcije za Slovenijo," so opozorili.

Navedeno je torej lahko po oceni komisije le še dodatna spodbuda, da okrepi svoje aktivnosti in utrdi zaupanje državljanov v svoje delovanje. Pri tem se še vedno sooča s problemi glede zakonitosti postopkov, vodenih pred komisijo, ki izhajajo iz pomanjkljivosti zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Trenutno stanje ocenjuje kot nevzdržno. Prizadeva si za izboljšanje razmer s spremembo zakona in pri tem še posebej izpostavlja pomen pripomb, ki jih je podala k predlogu novele zakona.

Na indeksu zaznave korupcije za leto 2016, ki ga pripravlja Transparency International, si Danska in Nova Zelandija delita prvo mesto. Slovenija je skupaj s Tajvanom, Katarjem in Barbadosom na 31. mestu in je v primerjavi z letom prej napredovala za štiri mesta, saj je bila leta 2015 na 35. mestu.