Odbor strokovnjakov za vino je danes v Bruslju prvič razpravljal o osnutku delegiranega akta za dodelitev izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran, kar velja za začetek postopka.
Evropska komisija je članom odbora za vino predstavila osnutek delegiranega akta. Štiri članice so podale komentarje, so po obravnavi točke povedali v komisiji.
Za sprejetje delegiranega akta po navedbah komisije ni formalnega glasovanja. Ker ni bilo komentarjev glede draftiranja dokumenta, bodo sedaj sprožili interno posvetovanje. Na ravni odbora ni predvidene nadaljnje razprave.
Ob tem v komisiji znova izpostavljajo, da sprejetje delegiranega akta pojasnjuje pravno stanje in zagotavlja pravi okvir za delovanje nacionalnih oblasti.
Interno posvetovanje predvidoma traja dva tedna. Nadaljnji postopki nato trajajo še najmanj tri mesece. Članice unije in Evropski parlament imajo dva meseca časa za pregled zakonodaje.
Delegirani akt je mogoče zavrniti z dvojno večino v Svetu EU - s 55 odstotki glasov članic, ki predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva unije - ali z navadno večino na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta.
S slovenskega ministrstva za kmetijstvo so po obravnavi točke na odboru za vino sporočili, da je Slovenija na odboru ponovila odločno nasprotovanje temu aktu.
Slovenska stališča je po navedbah ministrstva podprla Madžarska, oglasila pa se je tudi Italija, ki na splošno nasprotuje odpiranju liste izjem in je hkrati zahtevala pravno mnenje komisije.
Komisija je na koncu obravnave povedala, da je bila to edina razprava o tem aktu na ekspertnem odboru in da bo nadaljevala s postopkom tako, da bi delegirani akt začel veljati do 30. junija 2017, so še sporočili z ministrstva.
Slovenski kmetijski minister Dejan Židan je sicer danes objavil sporočilo za javnost, v katerem je zavrnil nekatere navedbe komisarja za kmetijstvo Phila Hogana v torkovem pogovoru za Odmeve.
V sporočilu je minister med drugim zavrnil navedbe, da je komisarja prosil za čas, da Slovenija in Hrvaška dosežeta dogovor, in da je bilo vprašanje terana predmet pristopnih pogajanj Hrvaške z EU.
Poleg tega je Židan komisijo obtožil netransparentnega, pristranskega in nepoštenega ravnanja.
V komisiji so se na to odzvali z besedami, da ne morejo vsak dan komentirati komentarjev o tej temi ter da je komisar Hogan vse vidike te zgodbe že pojasnil.
Komisija vztraja, da bo teran še vedno zaščiten izključno kot slovensko vino, Hrvaška pa bo lahko ime sorte grozdja teran uporabljala pri označevanju vina z zaščiteno označbo porekla z imenom Hrvatska Istra.
Pri označevanju bo treba upoštevati stroge pogoje. Napis teran bo moral biti manjši kot napis Hrvatska Istra in oba naziva bosta morala biti na istem vidnem polju, torej na sprednji ali hrbtni strani steklenice.
Slovenija kljub tem zagotovilom trdi, da bruseljska rešitev potencialno neposredno ekonomsko ogroža slovenske proizvajalce. A gre še za veliko več kot zgolj za zaščito terana, opozarja slovenski kmetijski minister.
Židan komisiji med drugim očita, da se je s Hrvaško dogovarjala za njenim hrbtom in torej ni ravnala v dobri veri ter da bi z načrtovano izjemo ustvarila nevaren presedan in prekoračila svoje pristojnosti.
Vse to po ministrovih besedah ustvarja zelo negativno podobo EU v Sloveniji. Legalizacija kršenja pravnega reda v drugi članici le še krepi negativna čustva do EU, kar je zelo nevarno, je pred časom opozoril minister.
Ker tako Slovenija kot Evropska komisija vztrajata pri svojem, prepričani, da je zakon na njuni strani, se trenutno zdi, da se slovenski tožbi proti komisiji na Sodišču EU v Luksemburgu ne bo mogoče izogniti.
Ko delegirani akt začne veljati, ima članica dva meseca časa, da vloži tožbo na evropsko sodišče, je v ponedeljek v Bruslju pojasnil Židan in ponovil, da bo Slovenija to tudi storila, če bo šlo tako daleč.
