Indeks zaznave korupcije razvršča države glede na zaznavo koruptivnosti javnega sektorja, naslanja pa se na neodvisne vire, med drugim na ustanove s področja upravljanja in analize poslovnega okolja. Rezultati indeksa zaznave korupcije so predstavljeni na lestvici od 0 do 100. Višja kot je ocena, manjša je zaznava korupcije v določeni državi.
Iz objavljenega poročila je razvidno, da je Slovenija z 31. mestom med 176 državami in oceno 61 za štiri mesta in za eno točko izboljšala rezultat iz leta 2015. Takrat je Slovenija namreč dobila 60 točk in je bila uvrščena na 35. mesto, raziskava pa je zajemala 168 držav.
Vendar pa v Transparency International (TI) Slovenia z rezultatom niso zadovoljni. Kot so zapisali v odzivu na omenjeno oceno, Slovenija že od leta 2012 ne beleži vidnejšega napredka, letošnje izboljšanje pa je v okviru standardne napake, zato o bistvenem napredku ni mogoče govoriti.
Kot kažejo raziskave in delo na terenu TI Slovenia, se korupcija razrašča in pojavlja v različnih oblikah predvsem zato, ker jo sistem omogoča skozi nepremišljeno in netransparentno sprejemanje ključnih odločitev in zakonodaje.
Predsednica TI Slovenia Simona Habič je ob tem opozorila, da posledice korupcije in nepravilnosti pri porabi javnega denarja v vsakodnevnem življenju čutimo vsi državljani. "Ko recimo čakamo v dolgih vrstah pri zdravniku, ko moramo dodatno plačevati za zdravila ali preglede, ko se vozimo po luknjastih državnih in občinskih cestah ali ko zraven našega doma nepričakovano zraste industrijska cona, pa čeprav ne bi smela," je navedla.
Zavzela se je za vzpostavitev trajnih, sistemskih rešitev, ki bodo dolgoročno pozitivno vplivale na zmanjšanje obsega korupcije. Seveda pa morajo z načeli integritete najprej začeti pri sebi, od predstavnikov vlade do politikov in poslancev državnega zbora, ki ironično, še danes nimajo kodeksa etike ali etičnih pravil delovanja," so v TI Slovenia povzeli opozorila Habičeve.
Prav tako so ocenili, da vlada v praksi še vedno slabo zagotavlja proaktivno transparentnost, integriteto in odgovornost. Menijo, da morali bili vsi podatki o poslovanju javnega sektorja javni, in pozivajo k vzpostavitvi zakonodajne sledi, boljši zaščiti prijaviteljev in k večjim prizadevanjem odgovornih za ureditev tega področja.
Obenem v TI opozarjajo na "padec ugleda Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in neučinkovitost te neodvisne institucije". Kljub pozivom TI Slovenia in mednarodnih institucij KPK zaradi neodločnega, neučinkovitega vodstva po njihovi oceni ne izpolnjuje zakonsko določenih obveznosti.
Na drugi strani pa TI Slovenia zaznava, da so odgovorni in organi pregona v zadnjih letih bolj sistematično in organizirano pristopili k preganjanju gospodarskega kriminala in korupcije. Hkrati ugotavljajo, da se je v zadnjem času aktiviral zasebni sektor, ki si želi zdravo in transparentno konkurenčno poslovno okolje. K temu pa pripomore predvsem in tudi nekoruptiven javni sektor, so še zapisali.
Najvišje na indeksu zaznave korupcije za leto 2016 sta sicer Danska in Nova Zelandija, najnižje pa je Somalija.
