Izredna seja se je sicer sklenila v manj kot eni uri. V predstavitvi stališč poslanskih skupin so zakonu podporo izrekli v koalicijski SMC, DeSUS in SD. Podprli sta ga tudi nepovezani poslanki Alenka Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček. Po drugi strani pa so v opozicijskih SDS, NSi in ZL zakonu podporo odrekli.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je kot pomemben rezultat dogovora ob postopnem sproščanju omejevalnih ukrepov na področju stroškov dela izpostavil tudi tako finančno, kot datumsko zavezo za odpravo plačnih anomalij, ki so težava že vse od uveljavitve plačnega sistema.
Znova je poudaril, da so posledice dogovora, ki je podlaga za danes obravnavani zakon, javno-finančno obvladljive, pri čemer je spomnil, da bi v primeru, da dogovor ne bi bil dosežen, to pomenilo 215 milijonov evrov. Ta zakon pa posledično skupaj s posegi v kolektivne pogodbe prinaša posledice v višini približno 56 milijonov evrov.
V koaliciji so izrazili zadovoljstvo, da je do dogovora prišlo. Z njim so zadovoljni tudi zato, ker je bil narejen korak naprej za tiste, ki so najslabše plačani. Kot je poudarila Janja Sluga (SMC), so namreč povečana sredstva na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju v največji meri namenjena tistim, ki so v najnižjih plačnih skupinah in živijo najtežje.
Benedikt Kopmajer (DeSUS) je izrazil zadovoljstvo, da sta z dogovorom zadovoljni obe strani in da so njegove finančne posledice obvladljive. Ob tem pa v DeSUS po njegovih besedah pričakujejo nediskriminatoren odnos vlade tudi do upokojencev in zato v letu 2017 zahtevajo letni dodatek za vse upokojene v skupni višini 40 milijonov evrov.
Jan Škoberne (SD) je opozoril, da večina dela ostaja za naslednja leta, predvsem v luči nujne posodobitve javnega sektorja. Po njegovih besedah pa je socialni dialog morda tekel dlje tudi zaradi tega, ker na vladni strani "niso bile vse poteze ustrezno premišljene in pravilne", pri čemer je izpostavil, da ločena pogajanja s posameznimi skupinami prinašajo dvome in občutek, da je kdo vreden več od drugega.
V SDS so spomnili, da so že ob sprejemanju proračunov opozarjali na kršenje zakona o fiskalnem pravilu in posledično tudi ustave, saj bi moral biti fiskalni svet, ki pa še vedno ni imenovan, tisti, ki pripravlja oceno upoštevanja fiskalnih pravil. Anja Bah Žibert pa je opozorila tudi, da vlada občinam z zakonom nalaga nove obveznosti, a se z njimi glede povprečnin ni dogovorila, na ta način pa ustvarja novo kategorijo drugorazrednih.
V NSi so podporo zakonu odrekli, ker nekatera vprašanja ostajajo odprta. Kot je pojasnil Jernej Vrtovec, ni odgovora na vprašanje, kako bo vlada v letu 2017 v proračunu nadomestila 56 milijonov evrov, s katerim bo tako rekoč potolažila javne uslužbence, in skoraj še enkrat toliko na eni drugi strani za zdravnike. Razlog za njihovo nepodporo zakonu pa so tudi dodatni stroški, ki jih prinaša občinam. "Deli se, se pa ne pogleda, od kje bomo denar dobili," je dejal poslanec, pri čemer je opozoril, da pa se po drugi strani gospodarstvenike dodatno obremenjuje.
Kritična je bila tudi Bratuškova, ki je zakon sicer podprla. Spomnila je, da so ob sprejemanju proračuna pred mesecem dni na vladni strani zatrjevali, da ni niti evra manevrskega prostora več za plače, "danes pa ni problem 56 milijonov evrov". "Čemu služi fiskalni okvir, če ga mesec po tem podrete? Kaj bo z občinami? Kaj bo z zdravstveno blagajno," je nanizala vprašanja, ki se porajajo ob zakonu. Sicer pa sedaj pričakujejo, da se bo našel denar tudi za upokojence, da bi jim v naslednjem letu zagotovili polno uskladitev in regres. Ustrezen zakon so v Zavezništvu že pripravili, je pojasnila.
V ZL so zakonu odrekli podporo, saj bodo po njihovi oceni najslabše plačani še vedno čutili posledice. Čeprav je krize konec, varčevalni ukrepi ostajajo, interventni zakon pa postaja sistemska rešitev, je dejal Franc Trček. "Vlada pravi, da za odpravo varčevanja ni denarja, hkrati pa Slovenija še vedno zaostaja z evropski povprečjem pri obdavčevanju kapitala in premoženja. Če bi vlada pustila pri miru dohodninsko lestvico, bi lahko odpravili varčevalne ukrepe," je dodal.
Z danes sprejetim zakonom se, sledeč dogovoru s sindikati, ureja višina regresa, omejitve pri delovni uspešnosti, zamik napredovanj in možnost nižjega vplačila kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Sama višina premij se določa z aneksom h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, ki so ga vlada in sindikati podpisali v sredo. Kar zadeva odpravljanje anomalij v plačnem sistemu, pa se morajo vlada in sindikati do 1. maja še dogovoriti o novih uvrstitvah delovnih mest.
