Okroglo mizo sta pripravila ministrstvo za pravosodje in Transparency International (TI) Slovenija, na njej pa so razpravljali o predlogu novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je v javni obravnavi.
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Štefanec je povedal, da gre večina predlaganih sprememb v noveli v pravo smer, se pa ne strinja z nekaterimi konkretnimi rešitvami. Novela po njegovi oceni predvsem ne zadosti dobro rešuje vprašanja poteka t. i. sui generis (posebnih) postopkov.
Štefanec je namreč opozoril, da vodenje sui generis postopkov pred KPK vse do julija letos ni bilo problematično, nato pa sta prišli dve odločitvi vrhovnega sodišča in še ena odločitev upravnega sodišča, ki so zatrjevale, da so postopki pred KPK nezakoniti, ker da udeležencem v postopku ne zagotavljajo ustreznega pravnega varstva.
Svojo prakso odločanja je po besedah predsednika KPK spremenilo predvsem vrhovno sodišče, ki je najprej reklo, da KPK postopek lahko vodi po svojih, posebnih pravilih, določenih v zakonu, nato pa je mnenje spremenilo in dejalo, da mora postopek voditi po zakonu o upravnem postopku. Pri tem po besedah Štefaneca takšne spremembe odločanja sodišče ni v ničemer obrazložilo. Zato je, kot je dejal, KPK na ustavno sodišče vložil ustavno pritožbo. Vrhovnemu sodišču očita kršenje enakega varstva pravic.
Nekdanji predsednik KPK, danes pa pravosodni minister Klemenčič, je povedal, da novela, ki so jo pripravili, morda res ni optimalna, jo bo pa po njegovem mogoče še popraviti tekom javne obravnave in v postopku v DZ. Sam se sicer strinja, da je vodenje sui generis postopkov pred KPK zaradi odločb sodišč trenutno blokirano in da je treba to področje z novelo čim prej primerno urediti.
Po oceni generalnega sekretarja TI Slovenia Vida Dorie predlog novele predstavlja dobro začetno točko, ki pa jo bo treba v prihodnjih mesecih izboljšati. Sam si predvsem želi, da bi šle spremembe v smer krepitve pristojnosti KPK in njene neodvisnosti. V predlogu ga moti predvsem sestava izborne komisije za izbiro članov senata KPK, saj bi po predlogu tri člane od petih imenovala politika. Želijo si tudi boljše zaščite prijaviteljev korupcije.
Tudi po mnenju poslanca NSi Jerneja Vrtovca je predlog sprememb korak v pravo smer, a sam je skeptičen, da bo res prinesel boljši pregon korupcije. Po njegovem bi namesto novele potrebovali predvsem povsem nov zakon, ki bi temeljito uredil delovanje KPK.
Bolj optimističen je poslanec SMC Jani Möderndorfer, ki je ocenil, da brezzobemu tigru, kot so v preteklosti pogosto poimenovali KPK, z novelo rastejo zobje. "Že to, da lahko KPK predlaga razrešitev nekega funkcionarja, je predlog, ki ga do danes nismo mogli niti sanjati," je dejal. Kot pozitivno je ocenil tudi to, da novela uvaja možnost razrešitve vodstva KPK.
Do določb, ki urejajo način imenovanja in razrešitve članov senata KPK, je bil sicer kritičen Štefanec. Zmotila ga je določba, ki kot enega od meril za zasedanje funkcije v KPK določa osebnostno primernost. Takšna določba je po njegovem diskriminatorna do članov senata KPK, saj zakonodaja česar podobnega za funkcionarje, ki sedijo v KPK podobnih organih, ne zahteva.
