c S
Na odboru zadostna podpora le zakonski ureditvi odpoklica župana 30.11.2016 18:22 Ljubljana, 30. novembra (STA) - Za sveženj zakonov, s katerimi bi iz politike na državni in lokalni ravni izločili pravnomočno obsojene na nepogojno zaporno kazen, daljšo od pol leta, se z današnjo odločitvijo odbora DZ za notranje zadeve postopek končuje. Je pa večina na odboru pritrdila z novelo zakona o lokalni samoupravi predlaganemu institutu odpoklica župana.

Odbor je najprej odločal o dopolnilih in členih novele zakona o volitvah v DZ, za kar je zahtevana dvotretjinska večina. Te pa za rešitev, ki jo je v isti obliki za vse funkcionarje predlagala koalicija, ni bilo.

Ker gre za vsebinsko povezan paket, so člani odbora s tem pravzaprav odločili tudi o usodi drugih zakonov iz svežnja: novel zakonov o državnem svetu, o volitvah predsednika republike, o vladi ter o lokalnih volitvah. Vse so v proceduro vložili poslanci SMC, DeSUS, SD in takratne ZaAB.

Paket je predvideval, da za različne funkcije na državni in lokalni ravni ne bi mogle kandidirati osebe, pravnomočno obsojene na nepogojno zaporno kazen, daljšo od pol leta. Z dopolnilom koalicije pa bi prepoved veljala ob pogoju, da ta oseba bodisi še prestaja kazen zapora bodisi da še ni preteklo eno leto po prestani zaporni kazni, zastarani kazni ali po tem, ko ji je bilo prestajanje kazni odpuščeno.

Predlogu so v razpravi nasprotovali v SDS. Dvotretjinske večine za dopolnilo ni bilo, predstavnik predlagateljev sprememb Jani Möderndorfer (SMC) pa je bil neuspešen s predlogom, da bi v nadaljevanju sprejeli nekatere rešitve, ki sledijo ustavnim odločbam glede dostopnosti volišč za invalide in glasovanja po pošti.

Branko Grims (SDS) je opozoril, da postopka ni več mogoče nadaljevati in pozval, naj se zakonodajna pot za paket konča, nato pa se za ureditev omenjenih vprašanj vloži nov zakon. Sprva so poslanci o dopolnilih še glasovali, a ker zadostne večine ni bilo, so pri vseh ostalih zakonskih predlogih vsa vložena dopolnila umaknili in glasovali le o členih zakona v celoti.

Pri nobenem od zakonov členi niso bili sprejeti, o čemer bo odbor pripravil poročilo in ga posredoval predsedniku DZ. Temu je sledila mandatno-volilna komisija (MVK) in enako ravnala pri noveli zakona o poslancih.

Drugače pa je odbor odločil pri noveli zakona o lokalni samoupravi, pri kateri so se že omenjenim predlagateljem s podpisi pridružili še v ZL. Novela predvideva uzakonitev možnosti odpoklica župana, za njen sprejem pa zadostuje navadna večina.

Möderndorfer je uvodoma dejal, da v primeru instituta odpoklica župana ne gre za isto materijo kot pri prejšnjih zakonih, a so nekateri v razpravi vseeno opozorili, da so zadeve povezane. Uvedbi instituta odpoklica župana so nasprotovanje izrazili v Skupnosti občin Slovenije, v državnem svetu, ostro proti so bili tudi v SDS in Matjaž Han (SD). Odbor je nazadnje predlagano novelo zakona ob predhodnem sprejemu nekaterih dopolnil tudi potrdil.

Župani bodo drugo, tretje leto mandata pod vsakodnevnim pritiskom, ko se bodo ukvarjali le z opravičevanjem svojih ravnanj, ne bodo pa sprejemali nepriljubljenih, a za občino včasih zelo nujnih ukrepov, je na možne posledice opozoril predstavnik državnega sveta Jernej Verbič.

Z institutom odpoklica bi lahko zablokirali delovanje marsikatere občine, je prepričan tudi Tomaž Lisec (SDS). Po njegovih besedah lahko že sama sprožitev postopka, za kar praga ni težko doseči, povzroči veliko škodo in bo nedvomno vplivala na delovanje občine.

Zakaj takšnega predloga ni bilo pri predsedniku republike, ki je tudi neposredno izvoljen, je vprašala Anja Bah Žibert (SDS) in predlagano rešitev označila za nesorazmerno. "Bodimo fer, začnimo pri sebi, spremenimo volilni sistem v večinskega, dopustimo odpoklic poslancev," je dodala.

Jože Tanko (SDS) pa je menil, da bi morali prej urediti nekatere druge zadeve, povezane s funkcionarji. Zakaj ne bi recimo namesto tega predlagatelji prišli s spremembo, da se v primeru, ko je ovaden funkcionar, postopki rešujejo prednostno, je dejal ob ugotovitvi, da nekateri postopki stojijo več let. Izpostavil je primer ljubljanskega župana.

Ker so vsi drugi danes obravnavani zakoni padli, tudi tega ne bodo podprli, je v razpravi napovedal Han. S sprejetjem takšne rešitve "dajemo signal, da so v tej državi vsi ok, le župani so lumpi", je menil in tudi na podlagi lastnih izkušenj, ki jih ima iz časa županovanja, opozoril na možnost zlorab instituta.

Tako Möderndorfer kot Dragan Matić (SMC) sta nasprotno menila, da se volivce preveč podcenjuje. Möderndorfer je dejal, da se s tem volivcem daje dodaten instrument, kar poznajo tudi v primerljivih državah. Predlagana ureditev pa je podobna referendumski.

Delati primerjavo med župani in predsednikom republike je po njegovih beseda nekorektno, saj ima predsednik republike v ustavi drugačen status in pristojnosti. "Če župan dobro dela, se nima česa bati," je poudarila Marjana Kotnik Poropat (DeSUS). V takem primeru se bo po mnenju Möderndorferja kvečjemu osmešil tisti, ki odpoklic predlaga, kar si bodo občani zapomnili.

Podporo institutu odpoklica župana je izrazil tudi Matej T. Vatovec (ZL), ki pa je soglašal, da bi ga morali razširiti na ostale voljene funkcionarje, tudi na poslance.

Po današnji seji odbora za notranje zadeve pa so iz poslanske skupine SMC še sporočili, da odbor v okviru obravnave predloga novele zakona o volitvah v DZ ni odločal o vprašanju kriterijev za podelitev statusa reprezentativnosti občin. "Slednja materija je vključena v noveli zakona o lokalni samoupravi, ki je bila na seji odbora sprejeta oz. je odbor oblikoval dopolnjen predlog novele. S sprejetjem teh določb novele je odbor sledil odločbi ustavnega sodišča in že v nekaj dneh po sprejeti odločitvi odločbo sodišča izvršil, kar predstavlja svojevrsten unikum v dosedanji parlamentarni zgodovini," so zapisali.