c S
Slovenija zaradi sojenja v nerazumnem roku v postopkih pred ESČP plačala tri milijone evrov odškodnin 29.11.2016 08:09 Ljubljana, 28. novembra (STA) - Slovenija je do zdaj zaradi sojenja v nerazumnem roku v postopkih pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) plačala za okoli tri milijone evrov odškodnin. Od tega je nekaj manj kot milijon evrov plačala na podlagi sodb, nekaj več kot dva milijona evrov pa na podlagi sklenjenih poravnav, je razvidno iz odgovora državnega pravobranilstva.

Zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku je bila do zdaj Slovenija pred ESČP obsojena v 270 primerih, pri čemer je bila v 267 primerih pritožnikom dosojena odškodnina, v treh primerih pa je ESČP menil, da že ugotovitev kršitve predstavlja zadostno zadoščenje.

V zvezi s postopki zaradi kršenja pravice do sojenja v razumnem roku pred ESČP je bilo sklenjenih 609 zunajsodnih in 66 prijateljskih poravnav (slednje so sklenjene neposredno v postopku pred ESČP). Trenutno pa je zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku pred ESČP odprtih osem zadev, so pojasnili na pravobranilstvu.

Največ sodb iz naslova kršitve pravice do sojenja v razumnem roku je bilo sicer izdanih v letih 2006 in 2007, neposredno po izdaji znane sodbe Lukenda, po kateri je bil tudi poimenovan državni projekt odprave sodnih zaostankov.

V sodbi Lukenda in vseh, ki so ji neposredno sledile, je ESČP ugotovil tudi kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Ta kršitev je bila ugotovljena, ker v državnem pravnem sistemu ni obstajalo pravno sredstvo, s katerim bi lahko učinkovito odpravili kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, stranke sodnih postopkov pa bi lahko dobile ustrezno zadoščenje.

To pomanjkljivost je odpravil zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki se uporablja od začetka leta 2007. Z njegovo uveljavitvijo se je bistveno zmanjšalo število postopkov iz naslova kršitve pravice do sojenja v razumnem roku pred ESČP. Slednje je namreč zakon ocenilo kot učinkovito pravno sredstvo. Tako ESČP obravnava le še tiste zadeve iz naslova kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, za katere pritožniki trdijo, da se zakon ni izkazal kot zadosti učinkovit.

Iz tega naslova je državno pravobranilstvo od začetka leta 2010 do 25. novembra letos prejelo 1429 zahtevkov za odškodnino, od tega v predhodnem postopku, to je pred vložitvijo morebitne tožbe, 1298. Skupna vrednost zahtevkov znaša nekaj več kot 18 milijonov evrov.

V istem obdobju je zaključilo 643 zadev, v katerih je bila oškodovancem izplačana odškodnina v skupnem znesku nekaj manj kot 1,8 milijona evrov in stroški odvetnikov v skupnem znesku nekaj manj kot 118.000 evrov. V večini zadev je bila odškodnina izplačana na podlagi poravnave.

Pri zahtevkih je pravobranilstvo dolžno najprej preveriti, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev odškodninskega zahtevka, to je, ali je oškodovanec vložil nadzorstveno pritožbo in ali je vložil rokovni predlog v primeru, ko je bila nadzorstvena pritožba zavrnjena (v kolikor ta dva pogoja nista izpolnjena, zahtevek zavrže), preveri pa tudi, ali je bil zahtevek vložen v roku.

Nato posebna strokovna komisija pravobranilstva preveri okoliščine posamezne zadeve, V primeru, da ugotovi, da ravnanje sodišča predstavlja kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pri odločanju o višini odškodnine upošteva sodno prakso ESČP. Pri tem prizna 45 odstotkov odškodnine, kot bi jo nekdo dobil glede na sodno prakso, ki jo je v primeru Slovenije uveljavil ESČP. Pri tem lahko najvišja odškodnina za nepremoženjsko škodo znaša 5000 evrov, so pojasnili na državnem pravobranilstvu.