c S
DZ sprejel novelo zakona o centralnem kreditnem registru 22.11.2016 15:28 Ljubljana, 22. novembra (STA) - DZ je soglasno podprl novelo zakona o centralnem kreditnem registru, ki vzpostavlja zbirko podatkov o najetih posojilih tako fizičnih oseb kot poslovnih subjektov. V razpravi so med drugim izpostavili pomen, ki ga ima zakon za stabilnost bančnega sistema, in opozorili pred potencialnimi zlorabami zbranih podatkov.

Z registrom bo upravljala Banka Slovenije, podatke ji bodo sporočale banke in hranilnice ter drugi po zakonu usposobljeni kreditodajalci, pa tudi DUTB, Stanovanjski sklad RS in Eko sklad.

Podatki o zadolženosti se bodo iz registra izmenjevali med kreditodajalci. Z dostopom do teh podatkov bodo kreditodajalci lahko ocenjevali kreditno spodobnost strank in posledično učinkoviteje obvladovali kreditno tveganje, ne bodo pa smeli teh informacij uporabljati za neposredno ali ciljno trženje.

Novela zakona fizičnim osebam in poslovnim subjektom omogoča, da se seznanijo z informacijami, ki jih o njih vsebuje register in se izmenjujejo, s čimer se zagotavlja točnost podatkov, posledično se bo izboljšala kakovost podatkov o kreditojemalcih. Vzpostavitev centralnega kreditnega registra je tudi skladna z aktivnostmi v evropskem bančnem prostoru.

Podporo noveli zakona so med razpravo izrekale vse poslanske skupine. Kot so poudarjali poslanci, upajo, da bo izboljšala stabilnost bančnega sistema in zmanjšala tveganje za nastanek slabih kreditov.

Ob tem so opozorili na možnost zlorab. Kot je dejal Janko Veber (SD), gre pri vseh vpogledih za poseg v človekovo dostojanstvo, zato je sorazmernost nujna. Zavzel se je tudi za okrepljena prizadevanja za povečanje števila zaposlitev za nedoločen čas, s čimer bi izboljšali kreditno sposobnost državljanov.

Eden tistih, ki so opozorili, da zakon prihaja precej pozno, je bil Miha Kordiš (ZL). Zaradi tega so po njegovih besedah v ZL "dokaj skeptični glede rezultatov, ki jih lahko prinese". Opozoril je, da je skrbnik registra Banka Slovenije, ki je zatajila pred finančno krizo, in da so kreditojemalci v primerjavi s kreditodajalci "v izjemno podrejenem položaju".

Jožef Horvat (NSi) je izpostavil, da je razprava o tem zakonu povezana tudi z učinkovitim sankcioniranjem kaznivih dejanj na področju bančništva. Za učinkovit pregon je po njegovih besedah nujno specializirati sodišča, poudaril pa je tudi, da je za odgovornejše ravnanje kreditnih institucij nujno njihovo zasebno lastništvo.