c S
Ministrstvo za pravosodje v javno obravnavo poslalo novelo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije 18.11.2016 16:55 Ljubljana, 18. novembra (STA) - Ministrstvo za pravosodje je v javno obravnavo poslalo novelo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki po besedah ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča jasneje ureja pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in vodenje samih postopkov. Novela bo v javni obravnavi 45 dni.

Po Klemenčičevih besedah novela prinaša nekatere pomembne spremembe na področju omejevanja korupcije, nasprotja interesov, lobiranja in nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev.

Med drugim po ministrovih besedah uvaja možnost sistemskega protikorupcijskega nadzora, s čimer "KPK na področju korupcije postaja to, kar je Računsko sodišče RS na področju nadzora nad porabo javnih sredstev".

Novela krepi preglednost premoženjskega stanja funkcionarjev, zaostruje določbe na področju izogibanja nasprotij interesov, zaostruje pogoje za člane senata KPK, uvaja pa tudi možnost njihovega odpoklica. "Prinaša tudi jasno pravno podlago za delovanje Erarja, to je nekdanjega Supervizorja," je v izjavi za medije povedal Klemenčič.

Pri nadzoru nad premoženjskim stanjem funkcionarjev novela določa javnost podatkov o premoženju najvišjih državnih funkcionarjev ter županov in podžupanov, kot tudi, da funkcionarji sprememb premoženjskega stanja KPK ne bi več sporočali enkrat letno, ampak sproti.

Pri nasprotju interesov novela natančneje določa, v kakšnih primerih so se zavezanci dolžni izločiti iz odločanja, prinaša natančnejšo definicijo nasprotja interesov ter možnosti ukrepanja KPK v tovrstnih primerih.

Ker se je v preteklosti večkrat postavilo vprašanje pristojnosti KPK, novela po ministrovih besedah jasno razmejuje med tem, kje se začne in konča delo KPK ter kje se začne in konča delo organov odkrivanja in pregona. Novela zelo jasno pove, v katerih primerih mora KPK sodelovati z organi odkrivanja pregona. Med drugim določa, da mora KPK takoj, ko naleti na sum kaznivega dejanja, zadevo odstopiti tistemu, ki je za to pristojen, sama pa lahko nadaljuje z ugotavljanjem sistemskih tveganj in izdajo priporočil, kako jih odpraviti, je povedal Klemenčič.

"Zelo jasno so opredeljene tudi procesne pravice in dolžnosti KPK, pa tudi oseb, ki jih obravnava," je povedal. Prav nejasnosti pri omenjenem so bile namreč razlog, da so v preteklosti padla nekatera pomembna poročila KPK.

Pri imenovanju članov senata KPK novela predvideva možnost njihove razrešitve tudi zaradi osebnostne neprimernosti, pri čemer je Klemenčič poudaril, da s tem ne ciljajo na trenutnega predsednika KPK Borisa Štefaneca. "Novela želi narediti korak naprej in politiko čim bolj potegniti ven iz kandidacijskega in razrešitvenega postopka. Pri tem uvaja termine, ki jih zakonodaja pozna že danes za volitve sodnikov in državnih tožilcev," je dejal.

Iz novele je razvidno, da bo celoten postopek imenovanja članov senata KPK še naprej vodil predsednik republike, ki pa bo moral postopek izbire urediti s posebnim poslovnikom. Pri tem novela za člane senata uvaja tudi preverjanje osebne primernosti, ki jo bo preverjala posebna komisija po podobnem načelu, kot se preverja osebna primernost sodnikov ali tožilcev za imenovanje.

Člani senata KPK in člani izbirne komisije, ki izbere najprimernejše kandidate, ne bodo smeli biti člani organov politične stranke, prav tako v zadnjih dve letih ne bodo smeli opravljati funkcije v izvršilni ali zakonodajni veji oblasti na lokalni ali državni ravni.

Postopek za razrešitev člana senata KPK je po novem vezan tudi na postopek ugotavljanja osebnostne neprimernosti. Tega bo lahko sprožil predsednik republike na lastno pobudo ali na pobudo 30 poslancev DZ. Osebno primernost bi v tem primeru ugotavljala posebna komisija, v kateri bi bili predsednik uradniškega sveta, predsednik Sodnega sveta, predsednik Državnotožilskega sveta in varuh človekovih pravic. Končna odločitev pa bi bila v rokah predsednika republike.