Raziskava je pokazala, da državljani kljub obljubam politike o ničelni toleranci do korupcije in o celovitem boju zoper njo v zadnjih letih ne opažajo sprememb. 74 odstotkov jih meni, da korupcija ni nič manjša kot pred štirim leti, kar 99 odstotkov pa je prepričanih, da bi moralo biti preprečevanje korupcije prioriteta številka ena v tej državi.
Kot je povzel Doria, 77 odstotkov vprašanih tudi ne zaupa vladajočim in meni, da je ukrepanje vlade na področju preprečevanja korupcije neučinkovito in neuspešno. Kot najbolj skorumpirane pa so po njegovih navedbah ocenili parlamentarce in za njimi vladne uradnike.
Pri tem je Doria izpostavil nekaj medijsko izpostavljenih tem, od bančnega kriminala, primera Sazasa, problematiko nabave medicinske opreme in pripomočkov, primere nezakonite uporabe evropskih sredstev. "S primeri gremo lahko praktično v nedogled in vse to seveda negativno vpliva na zaznavanje korupcije oziroma javno mnenje v Sloveniji," je dejal.
Opozoril je, da je korupcija v zadnjih letih precej spremenila svojo naravo in dobila še dodatne razsežnosti. Njena obravnava zahteva multidisciplinarni, celostni pristop, vključevanje tudi civilne družbe, da se korupcijo poskuša preprečevati in ne zgolj preganjati.
"Vlada oziroma odgovorni se s to problematiko po njegovih besedah ne morejo spopadati zgolj s sprejemanjem zakonodaje, s samimi normativnimi prijemi, enostavno je potrebno več resursov in več pozornosti nameniti samemu izvajanju predvidenih ukrepov," je poudaril.
Kot zaskrbljujoče je izpostavil podatke iz raziskave o aktivnem ukrepanju državljanov zoper korupcijo. Kar 36 odstotkov anketirancev je skeptičnih, da običajni ljudje lahko kakorkoli pripomorejo k boju proti korupciji, medtem ko jih 28 odstotkov meni nasprotno.
Ti rezultati po mnenju Dorie izrazito nakazujejo potrebo po proaktivnem udejstvovanju države in civilne družbe, da se naredi več za zaščito prijateljev koruptivnih oziroma neetičnih dejanj. Sama zaščita teh oseb je po njegovih besedah ključna, da so državljani pripravljeni narediti nekaj v javno dobro.
Doria je ob tem izpostavil zmanjšano število prijav Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). "Eno od priporočil, ki bi jih mi kot civilna družba dali tudi KPK, je ta, da se mora zavedati, da razprtije in konstantno javno obračunavanje na različnih področjih nikakor ne pripomore k javnemu zaupanju v komisijo. Ravno zaradi tega menimo, da so se prijave tej prepotrebni instituciji v zadnjih letih tako drastično zmanjšale," je dodal.
Raziskava je tudi pokazala, da je tri odstotke anketiranih plačalo podkupnino ob uporabi javnih storitev v zadnjih 12 mesecih, in sicer v civilnih zadevah pred sodiščih, pri nadomestilih za brezposelnost ter pri poklicnem izobraževanju v javnem šolstvu.
Generalni sekretar TI Slovenija je pojasnil, da je razkorak med zaznavo korupcije in osebnimi izkušnjami prisoten praktično v vseh zahodnih državah; da dobimo javne storitve, v Sloveniji ni treba koga podkupiti, drug problem pa je sistemska korupcija.
63 odstotkov vprašanih v Sloveniji denimo meni, da bogati oziroma vplivni posamezniki pogosto vplivajo na odločevalce oz. vlado za lastne interese, država pa ne uspe tega preprečiti z jasnimi pravili oz. ta pravila jasno udejanjiti v praksi.
Raziskavo izvaja Transparency International. Tokrat je zajela 58.238 ljudi iz 42 držav, iz Slovenije jih je sodelovalo 1500.
