Pahor ocenjuje, da smo na področju sodstva v zadnjih letih naredili korake naprej, da pa ostaja še nekaj domačih nalog, ki jih je treba opraviti. Te morajo po besedah predsednika opraviti sodniki sami, saj jih namesto njih "ne more in ne sme nihče drug", svojo nalogo pa ima s sprejemanjem dobrih zakonov tudi politika.
Prihodnja leta so lahko po besedah Pahorja tudi čas, da se popravi ena redkih kritik, ki jih je mogoče zaznati v poročilih o stanju pravosodja pri nas, "to je kritičen odnos javnosti glede politične neodvisnosti sodstva".
V svojem govoru na slavnostni občni seji vrhovnega sodišča je Pahor sicer opozoril na nevarnosti, ki čakajo EU kot našo "širšo domovino". Opozoril je, da smo se znašli v razmerah, ko EU doživlja krizo, zaradi katere bi v prihodnjih letih utegnile nastati razmere, ko "bomo morali morda proti naši volji znova sami odločati o nekaterih vitalnih vprašanjih našega razvoja".
Da nas razmere ne bi presenetile, "moramo vsi, ki opravljamo kakšne pomembnejše naloge v javnem interesu, zlasti nosilci najodgovornejših funkcij, narediti vse, da bo država pripravljena in da bo sposobna te pretrese prestati tako, da bo obrnila prihodnost v prid stremljenj naših ljudi", je poudaril. Dodal je, da tega nihče ne bo opravil "namesto nas, ne v Bruslju ne drugje".
Masleša je v svojem govoru izpostavil, da je praznovanje 25. obletnice čas za razmislek o vlogi sodstva po osamosvojitvi, "ki je bila dosleden in logičen odgovor na kršitve prava v prejšnji državi". Ocenil je, da se domneva, "da je treba samo vzpostaviti demokracijo in zagotoviti delovanje prostega trga, pa bo pravna država prišla sama od sebe, ni uresničila".
Opozoril je na številne poskuse relativizacije prava s strani politike in poslovno-gospodarskih elit. "Kako sicer razložiti vztrajanje pri ohranjanju nesorazmernega vpliva politike v postopkih imenovanja sodnikov? Kako pojasniti dejstvo, da nekatere parlamentarne komisije prevzemajo evidentno pravosodne pristojnosti, in kako razumeti sporočilnost mandatno-volilne komisije DZ, ki posega v samo srčiko ustavnih načel neodvisnosti sodstva in pravne države ter zaradi odločitve v konkretni zadevi zavrne kandidata, ki ga je Sodni svet predlagal v imenovanje za vrhovnega sodnika?" se je vprašal.
Masleša ocenjuje, da je bilo sodstvo v preteklosti pogosto potisnjeno na obrobje, "kar se kaže v postopku sprejemanja proračuna, materialnih pogojih dela in načinih zagotavljanja izobraževanja". Tudi "primerljivost plač z preostalima dvema vejama oblasti, si je moralo zagotoviti samo preko ustavnih sporov", je spomnil.
Poudaril je, da je pretirano pričakovati, da bo sodstvo poleg svojih osnovnih nalog reševalo tudi vse socialne stiske ter strateška, gospodarska in politična vprašanja. "Zagotavljanje pogojev za delovanje pravne države je naloga vseh vej oblasti in vseh državljanov," je dejal.
Je pa izrekel tudi nekaj kritik na račun sodstva samega. Po njegovih besedah je bila v sodnem sistemu pred nekaj letih navzoča "notranja perspektiva, za katero sta bila značilna samozadostnost in relativna odsotnost zanimanja za izpolnjevanje potreb pravosodnega sistema", a so zdaj po njegovi oceni taki pogledi stvar preteklosti.
Poudaril je, da so napake v sodstvu bile in se jim tudi v prihodnje ne bo mogoče izogniti, pomembno pa je, da jih ne prikrivajo in da jih sistemsko odpravljajo.
