c S
Glede razlastitev v bankah predvideno obrnjeno dokazno breme in skupinske tožbe 09.11.2016 13:10 Ljubljana, 09. novembra (STA) - Ministrstvo za finance je začelo pripravljati zakon, ki bo sledil sodbi ustavnega sodišča glede zagotavljanja pravnega varstva v primeru ukrepov ob sanaciji bank leta 2013. Predvidena je možnost vpogleda v dokumentacijo, ki je bila podlaga za odločbe, obrnjeno dokazno breme in vzpostavitev sistema kolektivnih tožb, so povedali na komisiji DZ.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Miranda Groff Ferjančič je na današnji seji komisije DZ za nadzor javnih financ ob predstavitvi odločitve ustavnega sodišča glede ustavnosti zakonske podlage za sanacijo bančnega sistema decembra 2013 povedala, da na ministrstvu že pripravljajo zakon, ki bo upošteval navodila ustavnega sodišča glede ureditve pravnega varstva vlagateljev.

Tako bodo uredili pravico vpogleda v dokumentacijo, ki je bila podlaga za izrek odločb o sanaciji bank, še pred uradnim začetkom sodnega postopka. Proučujejo tudi možnost uzakonitve obrnjenega dokaznega bremena (da bi upravičenost ukrepov morala dokazovati Banka Slovenije), vzpostavili pa bodo tudi sistem možnih kolektivnih tožb, je povedala Groff Ferjančičeva.

Viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc je dejal, da Banka Slovenije podpira predloge ministrstva. "Podpiramo napore, da se odločba ustavnega sodišča čim prej in na ustrezen način uredi," je bil kratek.

Ustavno sodišče je odločilo, da je bila zakonska podlaga za ukrepe Banke Slovenije, ki so med drugim zajeli tudi razlastitev imetnikov podrejenih obveznic, ki so tudi zahtevali ustavno presojo, skladna z ustavo - ni učinkovala retroaktivno, ni bila v neskladju z načelom zaupanja v pravo (upnik zaradi izbrisa ni smel utrpeti večjih izgub, kot bi jih v primeru, da izbrisa ne bi bilo) in ni posegla v pravico do zasebne lastnine.

V neskladju z ustavo pa je člen, ki je opredeljeval pravno varstvo razlaščencev, in sicer po oceni sodišča to varstvo ni bilo učinkovito, ker zakonodajalec ni upošteval in ustrezno uravnotežil znatno šibkejšega položaja vlagateljev v kvalificirane obveznosti v primerjavi z Banko Slovenije - med drugim glede dostopa do informacij in podatkov o oceni vrednosti bank, prav tako niso bili predvideni hitri in ekonomični postopki kolektivnega sodnega varstva.

Predsednika komisije Andreja Širclja (SDS) je zanimalo, kakšni bodo stroški za državo in koliko bolj bodo obremenjena sodišča. Groff Ferjančičeva je glede finančnih posledic povedala, da je bila po oceni ministrstva bančna luknja izračunana pravilno, zato odškodnin iz tega naslova ne pričakujejo. Število sodnih postopkov bo gotovo večje, bo pa zaradi možnosti kolektivnih tožb teh postopkov vendarle manj, kot če bi bile tožbe vložene individualno.

Alenka Bratušek (NP), ki je predlagala današnjo sejo komisije, se je vprašala, zakaj so se po objavi odločitve ustavnega sodišča pojavile različne interpretacije in kdo za tem stoji. Podatki o lastnikih obveznic so v veliki večini dostopni članom komisije za nadzor javnih financ - te podatke so od KDD zahtevali in jih tudi dobili - z izjemo ene obveznice, tiste, ki jo je NLB izdala v Luksemburgu, je dejala Bratuškova.

Obveznica je bila po njenem mnenju z namenom izdana Luksemburgu, saj tam do nekaterih podatkov ni mogoče priti, in je "vsa ta zgodba povezana s to obveznico". Zato želi priti do podatkov, kdo so prvotni kupci te obveznice.

Komisija je na njen predlog sprejela sklep, s katerim od Banke Slovenije zahteva podatke o izdanih obveznicah slovenskih poslovnih bank v drugih državah v zadnjih desetih letih.