c S
KPK bo spoštovala sodbo vrhovnega sodišča v zadevi Škrlec 09.11.2016 16:52 Ljubljana, 09. novembra (STA) - Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) bo sodbo vrhovnega sodišča, ki je pritrdilo odpravi njenih ugotovitev v zadevi Škrlec tudi v primeru Aleša Zalarja, spoštovala. Do napovedanih odškodninskih tožb pa se predsednik KPK Boris Štefanec ne želi opredeliti.

"Komisija bo sodbo vrhovnega sodišča spoštovala in postopek v navedeni zadevi izvedla tako, da bo delovala v skladu z ugotovitvami sodišča," so za STA sporočili iz komisije.

Kot so zapisali, je senat komisije pri sprejemanju odločitev sledil praksi, ki se je uveljavljala od začetka veljavnosti zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Gre za stališče, da zaključne ugotovitve komisije ne pomenijo odločanja o kazenski, prekrškovni, odškodninski, disciplinski ali drugi odgovornosti fizične ali pravne osebe in nimajo oblike upravne odločbe.

To je po njihovih navedbah potrdilo tudi vrhovno sodišče, ki je v svoji sodbi zapisalo, da so določbe zakona jasne in da v postopku pred komisijo ni strank ali stranskih udeležencev v smislu zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), saj se ne odloča o pravicah in obveznostih posameznika, ugotovitve pa niso upravna odločba. "Iz navedenega jasno izhaja, da sprejem zaključnih ugotovitev vrhovno sodišče ni štelo za odločanje o upravni zadevi v skladu z določbami zakona o upravnem postopku. Komisija je stališče vrhovnega sodišča upoštevalo pri vodenju svojih postopkov in sprejemanju odločitev oziroma zaključnih ugotovitev," so še zapisali.

Julija letos pa je s sodbo vrhovnega sodišča v zadevi Fišer prišlo do spremembe v pojmovanju postopka pred komisijo, saj je vrhovno sodišče zapisalo, da so zaključne ugotovitve komisije ugotovitveni upravni akt, s katerim organ odloča o obveznosti posameznika, ki je stranka v postopku izdaje akta. Enako stališče je vrhovno sodišče kasneje zavzelo tudi v zadevi Bratušek in zadevi Zalar, so spomnili v KPK.

V skladu s tem pojmovanjem vrhovnega sodišča postopek pred komisijo pomeni odločanje v upravni zadevi, kar vključuje vse procesne garancije in pravice strank v skladu z zakonom o upravnem postopku. To pa po navedbah KPK predstavlja odstopanje tako glede dosedanje prakse senata komisije kot tudi stališča vrhovnega sodišča, izraženega v zadevi tožbe Aleša Zalarja zoper komisijo.

"Posledično je vrhovno sodišče v omenjenih zadevah ugotovilo kršitev postopka oziroma kršitev enakega varstva pravic obravnavanih oseb. Vrhovno sodišče omenjene spremembe razumevanja postopkov pred komisijo ni posebej pojasnilo oziroma obrazložilo," so še zapisali v komisiji.

Do morebitnih odškodninskih tožb, ki še niso niti vložene, pa se Štefanec ne bo opredeljeval, so še sporočili.

V zvezi z zahtevo Zalarja za izločitev predsednika komisije in njegovega namestnika Igorja Lambergerja pa so pojasnili, da je komisija omenjeno zahtevo odstopila v reševanje mandatno-volilni komisiji DZ, ki pa se je izrekla za nepristojno. KPK zdaj še proučuje možnosti svojega ravnanja, saj zakon ne vsebuje določb o postopanju glede zahteve za izločitev dveh članov senata v primerih, ko je bil tretji član senata predhodno že izločen.

Vrhovno sodišče je namreč pritrdilo odpravi ugotovitev KPK v zadevi Škrlec tudi v primeru Zalarja. Pritrdilo je prvostopenjskemu upravnemu sodišču v delu, ki govori o tem, da se vse zaključne ugotovitve KPK o imenovanju Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva, ki se nanašajo nekdanjega pravosodnega ministra Zalarja, odpravijo.

Zalar je za STA že napovedal odškodninsko tožbo, ki bo posledica "tega, da sem bil na sramotilnem stebru štiri leta". Ali bo tožil državo, se bo še odločil, "zagotovo pa bo odškodninsko tožil predsednika KPK Borisa Štefaneca in druge, ki so sodelovali v postopku".