c S
Zalar po pravnomočni odpravi akta KPK v zadevi Škrlec napovedal odškodninsko tožbo 08.11.2016 08:01 Ljubljana, 07. novembra (STA) - Vrhovno sodišče je pritrdilo odpravi ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v zadevi Škrlec tudi v primeru Aleša Zalarja. Nekdanji pravosodni minister je že napovedal odškodninsko tožbo.

Zalar je namreč danes dobil sodbo vrhovnega sodišča. To je pritrdilo prvostopenjskemu upravnemu sodišču v delu, ki govori o tem, da se vse zaključne ugotovitve KPK o imenovanju Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva, ki se nanašajo na Aleša Zalarja, odpravijo.

Zalar je za STA že napovedal odškodninsko tožbo, ki bo posledica "tega, da sem bil na sramotilnem stebru štiri leta". Pri čemer je poudaril, da se je to dogajalo s kršitvijo njegovih ustavnih pravic ter brez pravne ali dejanske podlage. Ali bo tožil državo, se bo še odločil, "zagotovo pa bo odškodninsko tožil predsednika KPK Borisa Štefaneca in druge, ki so sodelovali v postopku".

O tem, kakšno vsoto bo zahteval, je po njegovih besedah še preuranjeno govoriti, "zagotovo pa to ne bo majhen znesek". Kot je namreč poudaril, sta bila njegovo osebno dostojanstvo in strokovni ugled močno prizadeta zaradi številnih medijskih objav o tej zadevi, v kateri je naštel kar 11 različnih sodnih odločb.

V precej zapleteni sodbi je vrhovno sodišče med drugim poudarilo, da iz ustavne pravice enakega varstva pravic med drugim izhaja tudi pravica do izjavljanja v postopku. "Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti ali pravni interesi so predmet postopka, ustrezne ali zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov zadeve. Iz te pravice izhaja, da mora biti stranki zagotovljena pravica, da se lahko izjavi o celotnem procesnem gradivu, ki je v spisu in ki lahko vpliva na odločitev," je med drugim zapisano v sodbi.

Je pa vrhovno sodišče dalo prav KPK v delu, ko je ta izpodbijala odločitev upravnega sodišča, da je bilo z izdajo zaključnih ugotovitev nezakonito poseženo v Zalarjeve ustavne pravice iz 22. in 34. člena. A ker je upravno sodišče po mnenju vrhovnega ravnalo pravilno, ko je akt KPK odpravilo, tudi ni potrebe po vračanju zadeve v razveljavljenem delu v ponovno sojenje.

KPK je namreč aprila lani sporočila, da sta Zalar in generalni državni tožilec Zvonko Fišer ravnala koruptivno pri imenovanju Škrleca. Tako Zalar kot Fišer sta zaradi tega poročila vložila tožbo na upravno sodišče, med drugim sta izpodbijala način vodenja postopka pred KPK, saj da pred izdajo poročila nista imela možnosti odgovora na očitke oz. možnosti obrambe.

Upravno sodišče je nato oktobra lani odpravilo ugotovitve KPK v zadevi Škrlec, saj da je KPK Fišerju v postopku kršil 22. člen ustave, ki govori o enakem varstvu pravic, Zalarju pa poleg tega tudi 34. člen, ki govori o pravici do osebnega dostojanstva in varnosti.

Na KPK so se na odločitev upravnega sodišča pritožili, prav tako Fišer, Zalar pa ne. Vrhovno sodišče je nato avgusta letos zavrnilo najprej pritožbe KPK in Fišerja, sedaj pa še v primeru Zalarja potrdilo odpravo akta KPK.

Ker se je tožba in posledično tudi odločitev upravnega sodišča nanašala na postopkovna vprašanja, je KPK "v omenjeni zadevi obravnavanima osebama", torej Zalarju in Fišerju, že v avgustu v izjasnitev ponovno poslala osnutek ugotovitev komisije v konkretnem primeru.

A, kot je danes povedal za STA, je Zalar zahteval izločitev dveh članov senata - predsednika KPK Borisa Štefaneca in njegovega namestnika Igorja Lambergerja, saj da sta "očitno pristranska". Težava pa nastane, ker zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ne predvideva nadomestnih članov senata in tudi ne, kdo o takšni zahtevi za izločitev odloča. "Štefanec je nato zadevo poslal v odločanje kar v DZ, mandatno-volilni komisiji, ki pa ga je vljudno zavrnila, da politični organ ne more presojati o strokovnih vprašanjih v odprtih postopkih KPK," je navedel Zalar.

Zato po njegovem mnenju KPK sploh ne more vnovič izpeljati postopka in da je torej zadeva Škrlec končno dobila epilog. STA je za pojasnila prosila tudi KPK.