V SDS so po besedah Vinka Gorenaka predlog priporočila pripravili, ker bi si morali vsi organi prizadevati, da do zastaranj kazenskih postopkov ne bi prihajalo. "Zastaranje je problematično vsaj z dveh vidikov. Nekdo je lahko storilec kaznivega dejanja, pa zaradi zastaranja postane nedolžen, nekdo pa je lahko dejansko nedolžen, pa zaradi zastaranja ne bo mogel dokazati svoje nedolžnosti in bo na njem ostal nek madež," je dejal.
Po Gorenakovih besedah iz njegov izkušenj izhaja, da Slovenija nima nekega sistema, ki bi beležil število zastaranj in vzrokov zanje. Država bi po njegovem mnenju takšen sistem morala vzpostaviti, dostopen pa bi moral biti vsem odgovornim, predvsem vrhovnemu sodišču, da bi lahko ukrepalo.
Minister za pravosodje Goran Klemenčič je razpravo o zastaranjih sodnih postopkov pozdravil, a hkrati menil, da zastaranja niso sistemski problem. "Od leta 2006 do 2010 je na prvostopenjskih sodiščih zastaralo 988 kazenskih zadev, kar je 198 na leto, od leta 2012 do 2015 pa 258 oziroma 65 na leto. Trendi so tako pozitivni," je dejal.
Ministrstvo je sicer po njegovih besedah že pripravilo spremembe zakona o kazenskem postopku in zakona o pravdnem postopku, ki naj bi pohitrila odločanje sodišč, med drugim tudi tako, da bi višja sodišča zadeve v manjši meri vračala na prvo stopnjo. Načrtujejo tudi javnost vpisnika, da bi lahko vsakdo kadar koli pogledal, v kateri fazi je zadeva.
Da so trendi glede zastaranj ugodni, se je strinjal tudi predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. "Vsaka zastarana zadeva je boleča, je pa treba tudi vedeti, da zastaranj, že zaradi pogosto objektivnih razlogov, ne bomo mogli nikoli povsem preprečiti," je dejal.
Med razlogi, zakaj prihaja do zastaranj, je navedel težave z zagotavljanjem navzočnosti strank na narokih, problem zdravniških spričeval, pa tudi to, da se posamezniki, ki se znajdejo v postopku, ne umaknejo s položaja, ampak raje ovirajo postopek.
S tožilskega vidika je problematiko osvetlil Hinko Jenull z vrhovnega državnega tožilstva. Poudaril je, da so tožilci, ko je zadeva enkrat že na sodišču, vezani na prekluzivne (obvezne) roke, zato sami ne morejo bistveno prispevati k zastaranju zadev, se pa strinja, da lahko na zastaranje vplivajo s samo kakovostjo obtožnega predloga. Na tožilstvu po njegovih besedah sicer mesečno spremljajo pravočasnost dela tožilcev.
"Zastaranja so tema, skozi katero ljudje ocenjujejo sodišča. Simptomatično je, da v Sloveniji zastarajo najhujši in najbolj odmevni primeri, zato bi bilo treba tukaj nekaj premakniti. Kot prvo, izvajajmo predpise in zakone, ki jih že imamo, če je treba kaj več, pa od ministrstva in sodnih organov pričakujem, da pristopijo k sistemskim rešitvam," je predlog, kako preprečiti zastaranja, podal Bojan Dobovšek (NP).
Po mnenju Ive Dimic (NSi) pa bi morali odgovorni že zdaj najti rešitve, kako preprečiti zastaranja. Slednja namreč po njenih besedah najbolj bodejo državljane.
V SDS so v predlogu priporočila zapisali več točk, s katerimi bi med drugim DZ vladi in ministrstvu za pravosodje priporočil, naj v sodelovanju z vrhovnim sodiščem pripravi načrt ukrepov za odpravo razlogov za zastaranja, a je odbor vse točke zavrnil. Tako poslanci na plenarnem zasedanju o predlogu priporočila ne bodo glasovali, pač pa bodo o njem le opravili razpravo.
