Namestnik sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) Zalar je podal več konkretnih primerov prakse mednarodnih sodišč v Strasbourgu in Luksemburgu s področja pravic migrantov in beguncev. Med drugim je navedel primer sodbe proti Belgiji in Grčiji v zvezi z Dublinsko uredbo, po kateri ni bilo več možno vračanje beguncev v Grčijo, ker ta ni mogla izpolnjevati svojih obveznosti po pravu Evropske unije, ter primer sodbe Sodišča EU iz aprila letos v zvezi z izvrševanjem evropskega pripornega naloga.
V tem primeru so nemška sodišča menila, da bi bilo zaradi razmer na Madžarskem izvrševanje evropskega pripornega naloga v nasprotju z listino o človekovih pravicah. Dejansko pa je bil to odgovor Sodišča EU na sodbo proti Belgiji in Grčiji v zvezi z Dublinsko uredbo.
Ključna ideja za temi sodbami je, kot je pojasnil Zalar, da čeprav evropsko pravo daje določeno diskrecijo posamezni državi članici glede ureditve določena področja, je država članica vendarle polno odgovorna za spoštovanje človekovih pravic in mora pravila EU na tem področju brez odstopanja implementirati.
Kot je poudaril Zalar, so sodbe Sodišča EU in ESČP pomembne in po njegovem bosta prav ti dve ustanovi glavna branika miru v Evropi, vendar pod pogojem, da bomo znali upoštevati in učinkovito prenašati koncepte vladavine prava iz evropskega v domači pravni red.
Kogovšek Šalamonova pa je izpostavila, da se v predlogu novega zakona o tujcih po dostopnih informacijah predvideva tudi določilo, ki daje podlago za uvedbo izrednih razmer in popolno zaprtje meje za obdobje šestih mesecev z možnostjo podaljševanja. Takšno določilo je po njenem v neskladju z Ženevsko konvencijo, problematično pa je predvsem zato, ker bi se na ta način legalizirala množična vračanja migrantov, to pa je skregano tako z mednarodnim pravom kot s slovensko ustavo.
Po drugi strani je po besedah pravnika Matevža Krivica v zakonodaji problematična že sama opredelitev pravice do azila, še zlasti izjemna nedoločenost temeljnega kriterija o tem, kdo je begunec. Med drugim je Krivic izpostavil, da se države in tudi sodišča pri zavračanju prosilcev za azil sklicujejo na "ekonomske migrante", čeprav priročnik Visokega komisariata ZN za begunce, ki sicer ni pravno zavezujoč dokument, med kriteriji za status begunca upošteva okoliščino resne omejitve pravice do sposobnosti preživljanja.
Tudi letos, že 17. leto zapored, je Zveza društev pravnikov Slovenije pravnikom na podlagi javnega razpisa podelila priznanja za njihovo delo in dosežke. Priznanja je podelil predsednik zveze Lojze Ude.
Priznanje za pravnika leta je dobil dekan in redni profesor na ljubljanski pravni fakulteti Miha Juhart. Priznanje za delo v Zvezi društev pravnikov Slovenije ali drugih organizacijah, ki so njene članice, je prejela predsednica mariborskega pravniškega društva Bojana Kmetec Rošic, priznanje mlademu pravniku pa asistentka na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru. S priznanjem za življenjsko delo je bil nagrajen pravnik, akademik, nekdanji pedagog in sodnik Marijan Pavčnik.
