Po besedah Schellinga so ministri dosegli soglasje o štirih ključnih elementih uvedbe davka. Posebna delovna skupina bo sedaj v sodelovanju z Evropsko komisijo do decembra pripravila osnutek besedila evropskega predpisa, ki bi lahko stopil v veljavo s 1. januarjem 2018.
Ko bo končni osnutek tega zakonodajnega akta pripravljen, se bodo sodelujoče države na njegovi podlagi odločile, ali bo davek pod temi pogoji uveden in ali ga bodo predstavile v svojih parlamentih, je pojasnil Schelling.
Ministri so se dogovorili tudi o pripravi tehnične analize, s katero bodo ocenili učinke različnih ukrepov v povezavi z uvedbo davka, med drugim na pokojninske sklade in državne vrednostne papirje. Poglobljeno analizo je zahtevalo več držav, predvsem Slovenija in Belgija, je še povedal Schelling po srečanju ministrov desetih držav, ki se zavzemajo za uvedbo davka na finančne transakcije.
Srečanje je potekalo ob robu zasedanja finančnih ministrov evroskupine, ki se ga je udeležila tudi slovenska finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. Danes se je udeležila tudi zasedanja finančnih ministrov EU.
Kot je povedala slovenskim novinarjem ob robu zasedanja, so ministri dosegli politično soglasje glede ključnih rešitev v predlogu direktive, in sicer na katere transakcije in finančne instrumente naj bi se davek nanašal in kako naj bi se določala davčna osnova. Na podlagi tega dogovora bo komisija skupaj z delovno skupino pripravila konkreten kompromisni predlog osnutka direktive, o katerem bodo razpravljali v naslednjih mesecih.
Slovenija je kompromisni predlog podprla. Čeprav ni v celoti zadovoljna s predlogom, pa je zadeva prišla tako daleč, da lahko delamo na konkretnem predlogu direktive naprej, je pojasnila ministrica.
"Ne glede na to, da si želimo široke davčne osnove pri davku na finančne transakcije, je bila naša ocena, da je v tem trenutku mogoče doseči soglasje zgolj za omejen obseg transakcij, ki bodo predmet obdavčitve, vendar z možnostjo, da se v nadaljevanju ta obseg obdavčitve razširi," je povedala.
Ta nova rešitev sicer postavlja pred Slovenijo poseben izziv, ker bo predviden obseg prihodkov sorazmerno nizek, zlasti v primerjavi z načrtovanimi stroški. S tem vprašanjem se bodo sicer po besedah ministrice ukvarjali v okviru nadaljnjih pogovorov deseterice držav.
Zadovoljstvo z napredkom glede uvedbe davka na finančne transakcije je pred začetkom današnjega zasedanja finančnih ministrov EU v Luxembourgu izrazil tudi evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici. Dejal je, da si želi davek na finančne transakcije, ki bo "ambiciozen, a realističen".
Je pa ob tem opozoril, da ne sme biti proti interesom gospodarstva. Ministri so prepoznali štiri ključne elemente, sedaj pa je treba razdelati tehnične podrobnosti pred pripravo besedila zakonodajnega predpisa, ki bi bil, če bi bil sprejet, prvi zakonodajni akt na evropski ravni, ki bi urejal vprašanje davka na finančne transakcije v okviru desetih držav, je dejal Moscovici.
Uvedba davka na finančne transakcije je bila sprva, na vrhuncu finančne krize, predvidena v celotni EU, a ker članicam ni uspelo doseči zahtevanega soglasja, so se zanj odločile le voljne države v okviru mehanizma okrepljenega sodelovanja.
Deset sodelujočih držav se je po daljšem zatišju brez večjega napredka junija dogovorilo o oblikovanju dveh delovnih skupin z nalogo razdelati tehnične podrobnosti glede posledic uvedbe davka, ki bi služile kot podlaga za nadaljnjo odločitev.
