c S

Finančni ministri EU za izboljšave metodologije pri ocenah javnih financ

12.10.2016 08:02 Luxembourg, 11. oktobra (STA) - Finančni ministri EU so se danes strinjali o vzpostavitvi posebnega mehanizma, ki bo posameznim članicam, kot je Slovenija, omogočil določena odstopanja pri ocenah javnih financ. Za Slovenijo je to pomembno z vidika postopne javnofinančne konsolidacije ob hkratni rasti, je v Luxembourgu dejala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman.

Ministri so v okviru današnjega zasedanja med drugim govorili o postopni javnofinančni konsolidaciji oziroma spoštovanju pravil pakta stabilnosti in rasti. Za Slovenijo je bila pri tem najpomembnejša razprava v zvezi z upoštevanjem metodologije pri izračunavanju t. i. proizvodne vrzeli in posledično zahtev po strukturnem javnofinančnem naporu, ki jih pakt stabilnosti postavlja pred posamezne države.

Sedanja metodologija za izračun proizvodne vrzeli je za Slovenijo nerazumna, na kar je slovenska stran dolgo časa opozarjala tako Evropsko komisijo kot druge države članice. Že v trenutnih razmerah namreč izračun kaže, kot da je slovensko gospodarstvo pregreto. Delo na izboljšanju te metodologije se bo v prihodnje nadaljevalo.

V vmesnem obdobju pa se bo upošteval poseben mehanizem oziroma test možnosti, ki bo omogočil, da bo Evropska komisija ob upoštevanju metodologije za posamezne države, kot je Slovenija, lahko predlagala odstopanja. Ta odstopanja morajo temeljiti na konkretnih podatkih in izračunih in morajo biti utemeljena, je pojasnila ministrica.

"Z vidika Slovenije je to izredno pomembno, če želimo ohraniti pristop k postopni javnofinančni konsolidaciji, ki naj bo ekonomsko upravičena in naj pripomore k nadaljnji gospodarski rasti," je poudarila.

Ministrica se je ob robu zasedanja srečala tudi s komisarjem za gospodarske in finančne zadeve Pierrom Moscovicijem. Šlo je za predstavitveno srečanje, potem ko je septembra prevzela vodenje finančnega ministrstva.

Pogovarjala sta se predvsem o ukrepih, ki jih Slovenija sprejema v skladu s paktom stabilnosti in rasti. Slovenija mora tako kot druge članice območja z evrom do konca tedna Evropski komisiji predložiti osnutek proračunskega načrta za prihodnje leto. Ta rok bo Slovenija tudi spoštovala, je dejala ministrica.

Komisarja je seznanila s potekom priprave proračunskega načrta, pa tudi s ključnimi elementi predlogov proračunov, ki jih je vlada poslala v DZ. Podrobneje o ukrepih, s katerimi namerava Slovenija doseči zahtevani strukturni napor, s komisarjem nista govorila.

Ključni ukrepi, s katerimi zagotavlja doseganje strukturnega napora, so po pojasnilih ministrice na eni strani ukrepi na prihodkovni strani proračuna, na podlagi katerih je rast prihodkov državnega proračuna hitrejša, kot je rast BDP, po drugi strani pa odhodkovno stran proračuna zadržuje tako, da raste počasneje od nominalne rasti BDP. S tem dosegamo ustrezni prihranek na leto, je pojasnila Vraničar Ermanova.

Na dnevnem redu zasedanja je bila tudi razprava o boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (DDV). V okviru pristojnosti pravosodnih ministrov EU se razpravlja o direktivi, s katero naj bi se oblikoval poseben institut evropskega javnega tožilstva. Finančni ministri pa so danes obravnavali vprašanje, ali naj se v okvir pristojnosti evropskega tožilstva vključijo tudi goljufije na področju DDV.

Države članice so bile pretežno nenaklonjene splošni umestitvi področja DDV v pristojnost evropskega javnega tožilstva, je povedala ministrica. Obenem pa so ocenile, da bi bila ta pristojnost smiselna v primeru velikih izgub, v kolikor bi se izguba davka gibala okoli deset milijonov evrov ali več, in v kolikor gre za goljufije, ki so povezane s poslovanjem v več državah članicah.

Ministrica je v razpravi izpostavila, da je nujno določiti jasne pristojnosti med evropskim in nacionalnim tožilstvom, sicer bo prihajalo do sporov glede pristojnosti institucij pri tožbah kršiteljev, s tem pa bi onemogočili učinkovitost v boju proti davčnim goljufijam.

Omenjena direktiva predstavlja zgolj en element boja proti davčnim goljufijam, je opozorila ministrica. Še naprej bodo potrebna prizadevanja tudi na preventivi, kar pa je prav tako vprašanje, o katerem bodo ministri razpravljali v prihodnjih mesecih.

Ministri so v okviru današnjega zasedanja sprejeli tudi sklepe o podnebnem financiranju za boj proti podnebnim spremembam v državah v razvoju pred mednarodno podnebno konferenco ZN, ki bo potekala novembra v Marakešu. Seznanili so se tudi z napredkom pri izvajanju bančne unije in delom Baselskega odbora za bančni nadzor.