Po besedah Novaka je večina članov Sodnega sveta, ko se je odločala, kateremu izmed dveh prijavljenih na mesto predsednika vrhovnega sodišča bo izrekla podporo, pogrešala jasna stališča o predlogu spremenjene mreže sodišč, o razmerju med okrožnimi in okrajnimi sodišči, o zasnovi enovitega prvostopenjskega sodnika in o novih standardih kakovosti dela sodnikov. Ker sta bila tako Horvat kot Štravs po njegovih besedah preveč usmerjena zgolj v delo vrhovnega sodišča, se je Sodni svet tako odločil, da podpore ne bo dal nobenemu izmed njiju.
Zaradi takšne odločitve je pravosodni minister Goran Klemenčič postopek izbire novega predsednika vrhovnega sodišča ustavil, Sodni svet pa je v petek objavil nov, že tretji, razpis. Novak upa, da se bo primeren kandidat tokrat našel. "Prepričani smo, da takšni obstajajo, treba jih je samo nekako poiskati," je dejal.
Predsednik Sodnega sveta sicer meni, da bi določeno prednost pri izbiri imel kandidat s predsedniškimi izkušnjami na nižjih instancah.
Na seji, na kateri je Sodni svet odločal o kandidatih za predsednika vrhovnega sodišča, je aktivno sodeloval tudi pravosodni minister Goran Klemenčič, čeprav minister ni del postopka na Sodnem svetu. Novak pojasnjuje, da se je to zgodilo zato, ker so to večinsko dovolili člani sveta.
Do želje precejšnjega dela politike, da bi Sodni svet bolj obrazložil predloge za imenovanje sodnikov, ki jih pošlje v DZ, je Novak previden: "Ko smo o tem govorili s strokovnjaki evropske komisije, so nas opozorili, da mora državni zbor ostati v okvirih svojega delovanja, da se ne sme neposredno spuščati v odločitve sodnega sveta in jih preverjati. S tem se podira ustavno ravnotežje."
Pri spremembah pravosodne zakonodaje, ki jih predlaga ministrstvo za pravosodje, se Sodni svet po besedah Novaka veseli svoje finančne neodvisnosti, dobro se mu tudi zdi, da bodo disciplinski postopki v celoti v njihovih rokah. Se mu pa zastavlja vprašanje, kaj bo z razvojem Sodnega sveta v prihodnje. "Menim, da brez vsaj delne profesionalizacije dela članov sodnega sveta ne bo šlo. Že zdaj, ko kdaj načnemo kakšno temo, nam preprosto zmanjka časa, da bi jo dokončali, saj smo vsi po drugih službah," dodaja.
Med spremembami zakonodaje ministrstvo predlaga tudi spremembe pri organizaciji državnega pravobranilstva, pri čemer bi se slednje z novim zakonom preimenovalo v državno odvetništvo, državni pravobranilci, po novem državni odvetniki, pa ne bi bili več funkcionarji, ampak javni uslužbenci.
Temu pa nasprotuje novi generalni državni pravobranilec Jurij Groznik, ki je v pogovoru za Radio Slovenija izrazil prepričanje, da bi bile za še boljše delo državnega pravobranilstva dovolj nekatere spremembe veljavnega zakona in drugačna organizacija dela na pravobranilstvu.
Prepričan je, da bi moralo državno pravobranilstvo ostati samostojno, sicer se boji političnega vpliva na njihovo delo. "Zastopam strogo stališče, da se mora v vseh primerih, ki jih obravnava pravobranilstvo, politika ločiti od strokovne presoje vsakega pravobranilca," je dejal. Pripombe na predlagano zakonodajo so, kot pravi, že poslali na ministrstvo, sam pa je prepričan, da je kompromis še mogoč.
