c S
Evropska komisija ugotavlja napredek pri izvajanju ukrepov na področju migracijske politike 29.09.2016 08:33 Bruselj, 28. septembra (STA) - Evropska komisija je danes ocenila napredek držav članic pri izvajanju ukrepov na področju migrantske in begunske politike. Dogovor EU in Turčije je pripomogel k zmanjšanju toka migrantov iz Turčije in onemogočil tihotapce ljudi. Pri premeščanju beguncev pa komisija kljub dosedanjemu napredku verjame, da bi lahko članice še okrepile napore.

Evropska komisija ugotavlja, da je bil pri uresničevanju dogovora o upravljanju migracij med EU in Turčijo storjen velik napredek. Kljub velikim izzivom je dogovor pripomogel k drastičnemu znižanju toka migrantov iz Turčije na grške otoke in k uničenju poslovnega modela tihotapcev ljudi.

Število migrantov iz Turčije se je z več kot 1700 dnevno pred sklenitvijo dogovora znižalo na povprečno 94 dnevno. To po prepričanju komisije jasno kaže, da je poslovni model tihotapcev ljudi mogoče uničiti.

"Dogovor deluje in prinaša rezultate," je ob predstavitvi tretjega poročila dejal evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos in dodal, da dogovor ostaja prioriteta EU.

V skladu z dogovorom med Brusljem in Ankaro bodo vsi migranti, ki bodo po 20. marcu nezakonito prišli iz Turčije na grške otoke, ponovno vrnjeni v Turčijo. Hkrati bodo po načelu eden za enega iz Turčije v EU preselili enako število Sircev.

Po podatkih komisije je bilo od uveljavitve dogovora 20. marca iz Turčije v Evropo preseljenih 1614 sirskih beguncev, z grških otokov pa je bilo v Turčijo vrnjenih 578 nezakonitih migrantov.

Komisija pri tem poziva k nadaljnjim naporom Grčije in Turčije kot tudi drugih držav članic EU, da pospešijo uresničevanje zavez v skladu z dogovorom, da bi dosegli želene rezultate.

Dogovor, ki so ga 18. marca dosegli voditelji EU in Turčije, predvideva tudi finančno pomoč Turčiji za sirske begunce, ki živijo na turških tleh, sprva v višini treh milijard evrov, kasneje pa še dodatne tri milijarde.

Evropska komisija je v okviru instrumenta za begunce v Turčiji že dodelila 2,24 milijarde evrov od predvidenih treh milijard za kritje nujnih potreb beguncev in gostiteljskih skupnosti v Turčiji. Danes pa je odobrila 300 milijonov za izobraževanje in 300 milijonov za zagotavljanje zdravstvenih storitev za begunce.

Države članice so dosegle pomemben napredek tudi pri izvajanju načrtov za premestitev in preselitev beguncev. Komisija tako upa, da bo v prihodnjem letu mogoče iz Grčije v druge države članice premestiti preostalih 30.000 beguncev.

V okviru premestitvene sheme je bilo doslej premeščenih 5651 oseb, in sicer 4455 iz Grčije in 1196 iz Italije. Samo septembra sta bili premeščeni 1202 osebi, kar je največje mesečno število doslej.

Slovenija je po podatkih komisije premestila 74 beguncev, od tega 14 iz Italije in 60 iz Grčije. Število premeščenih oseb je opazno naraslo zlasti v obdobju med junijem in septembrom, je razvidno iz poročila, že šestega po vrsti.

Napredek je viden tudi pri skoraj 100-odstotnem odvzemanju prstnih odtisov, okrepljeni varnosti, povečanju prošenj za premestitev in hitrejšemu premeščanju v zadnjih mesecih, zlasti iz Grčije.

Povečani napori držav članic v zadnjih mesecih po prepričanju Bruslja kažejo, da je premestitve mogoče pospešiti, če obstaja politična volja in občutek odgovornosti.

V okviru premestitvene sheme, dogovorjene septembra lani, so se države članice zavezale, da bodo znotraj unije v dveh letih premestile 160.000 beguncev.

V okviru programa preselitev so države članice kot tudi nekatere druge evropske države, ki so se odločile sodelovati v shemi, iz tretjih držav doslej preselile 10.695 oseb. Med junijem in 27. septembrom je bilo preseljenih še 1071 sirskih beguncev iz Turčije, s čimer se je njihovo skupno število povečalo na 1614.

Slovenija po podatkih komisije doslej ni preselila še nobenega begunca. Je pa slovenska vlada avgusta odločila, da bo Slovenija na podlagi kvote iz Turčije sprejela 40 državljanov Sirije, ki se jim lahko prizna status begunca.

V skladu s to shemo, ki je prostovoljna, naj bi države EU do konca prihodnjega leta iz tretjih držav preselile 22.504 oseb.

Evropska komisija je danes objavila tudi oceno v zvezi z izvajanjem začasnega nadzora na notranjih mejah, ki je bil uveden v petih državah članicah schengenskega območja. Pri tem ugotavlja, da mejni nadzor na notranjih mejah v Avstriji, Nemčiji, na Danskem, Švedskem in Norveškem ostaja "omejen in sorazmeren".

Te države so lani jeseni zaradi migracijskih pritiskov iz Grčije začasno uvedle nadzor na svojih mejah. V skladu s tem je tudi Avstrija ohranila nadzor na avstrijsko-slovenski meji.

Pri komisiji so sicer opozorili, da današnja ocena ne prejudicira odločitve Sveta EU glede morebitnega podaljšanja nadzora, ki naj bi bila sprejeta 12. novembra, ko se izteče šestmesečni rok v skladu z 29. členom schengenskega zakonika.

Komisija si bo sicer še naprej prizadevala doseči odpravo nadzora na notranjih mejah v skladu s svojim načrtom o obnovitvi normalnega delovanja schengenskega območja do konca leta, je zatrdil Avramopulos.

Bruselj je sicer danes objavil tudi tretje poročilo o možnosti ponovne uveljavitve dublinske uredbe za Grčijo in ukrepih, ki jih morajo izvesti grške oblasti, da bi lahko država v celoti izvajala standarde EU na področju azila. V Bruslju si namreč želijo, da bi bilo mogoče v skladu z dublinsko uredbo v prihodnje ponovno začeti vračati prosilce za azil v Grčijo, ki je za mnoge njihova vstopna točka v Evropo.

Komisija kljub težki situaciji v Grčiji ugotavlja stalen napredek grških oblasti med drugim na področju predhodne registracije beguncev, povečanja sprejemnih zmogljivosti in števila azilnega osebja, pa tudi pri uvedbi izobrazbe za šoloobvezne prosilce za azil in begunce.

Več naporov pa bo morala Grčija vložiti še v izboljšanje sprejemnih zmogljivosti ter dostopa do azilnih postopkov in struktur za ranljive prosilce za azil. Komisija bo novo poročilo o napredku in morebitna nadaljnja priporočila Grčiji objavila do konca leta.