Naloga odbora je pojasniti, kako so lahko posamezna podjetja in državljani EU več let poslovali s slamnatimi podjetji v Panami in se izogibali plačevanju davkov v EU. Odbor naj bi konkretno preiskal morebitne kršitve evropskega prava.
Kot je po prvi seji preiskovalnega odbora dejal njen predsednik, evropski poslanec iz Nemčije, Werner Langen, mandat odbora ni omejen samo na panamske dokumente in se bo ukvarjal tudi z bahamskimi razkritji. Napovedal je, da bo odbor zaslišal nekdanjo evropsko komisarko za konkurenčnost Neelie Kroes, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Članica odbora, evropska poslanka iz Slovenije Romana Tomc je ob robu seje odbora izpostavila nekaj tem in problemov, ki bodo v času delovanja tega odbora v ospredju in za katere je potrebno dobiti rešitve.
"Ena največjih težav, ki omogoča skrivanje v davčnih oazah je nepreglednost davčne zakonodaje v različnih državah. Nedopustno je, da se lahko dejanski lastniki skrivajo za imeni slamnatih podjetij, ki omogočajo anonimnost. Ko so ti odkriti, vsi po vrsti trdijo, da s podjetjem nimajo nič skupnega in da se v njegovo poslovanje ne vtikajo. To je zares prozoren izgovor. Žal se to dogaja zato, ker imamo neprimerno zakonodajo, ki to dopušča. Naša naloga je, da to spremenimo," je, kot so sporočili iz njene pisarne, dejala Tomčeva.
Izrazila je upanje, da bodo novinarji, ki so sodelovali pri razkritju panamskih dokumentov, nadaljevali z delom, saj so "neodvisni raziskovalni novinarji neprecenljivi pri odkrivanju nepravilnosti".
"Zagotoviti jim moramo vso potrebno zaščito, da bodo lahko opravljali svoje poslanstvo. Tisti, ki sprejemamo zakonodajo, smo dolžni na podlagi njihovih ugotovitev spremeniti evropski pravni okvir. Nobenih razlogov ni, da bi davčnim utajevalcem dajali podporo s tem, da bi jim omogočali skrivanje njihovih imen. Davčnim oazam in poštnim nabiralnikom je treba narediti konec. Kdor ima čisto vest, s tem ne bo imel težav," je poudarila Tomčeva.
Novinarji so članom odbora zelo natančno predstavili svoja razkritja in tudi težave, s katerimi se soočajo pri preiskavi in poročanju o davčnih oazah in slamnatih podjetjih. Pojasnili so vpletenost večine evropskih bank v sporne prakse in opozorili na zelo pomembno vlogo odvetnikov in uradnikov, so ob tem sporočili iz pisarne evropske poslanske iz Slovenije Tanje Fajon, ki je nadomestna članica odbora.
"Ustanovitev preiskovalnega odbora je pomemben dosežek, saj odbor dela tisto, kar bi morala storiti Evropska komisija, a žal ni, kar so poudarili tudi novinarji," je ob robu današnje prve seje odbora dejala Fajonova.
Afera Panamski dokumenti, ki je izbruhnila aprila, je razkrila številna znana imena imetnikov tajnih računov in slamnatih podjetij v Panami. Dokumente je objavil Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ), ki je nedavno objavil tudi dokumente o imetnikih tajnih računov na Bahamih. Med njimi je nekdanja komisarka iz Nizozemske Kroesova, ki je bila v času, ko je bila evropska komisarka, direktorica podjetja, registriranega na Bahamih.
Skupina poslancev iz vrst evropskih Zelenih pa je v Evropskem parlamentu danes predstavila posebno platformo za žvižgače, preko katere bodo lahko posamezniki anonimno posredovali informacije, povezane z davčnimi nepravilnostmi, je še poročala APA.
Žvižgači bodo lahko preko platforme euleaks.eu anonimno in povsem zakodirano oddali namige, pri čemer pa s poslanci ne bodo v stiku, je pojasnil poslanec iz Belgije Philippe Lamberts. Platforma naj bi žvižgačem omogočila predvsem boljšo zaščito.
Prejetih informacij ne nameravajo izrabiti v politične namene, pač pa je njihov cilj zaščiti javni interes, je še dejal Lamberts in dodal, da poslanci ne želijo tekmovati z novinarji pri odkrivanju nepravilnosti in afer.
