Minister za pravosodje Goran Klemenčič je na novinarski konferenci med sejo vlade sporočil, da je državno pravobranilstvo, potem ko je tožbo danes potrdila vlada na seji, vložilo na ESČP. Zagotovil je, da je bila skrbno pripravljena ob pomoči domačih in tujih strokovnjakov.
Kot je pojasnil, v njej Slovenija dokazuje, da so "hrvaške sodne in izvršilne oblasti s svojim sistematičnim in arbitrarnim ravnanjem LB nezakonito prikrajšale za njeno premoženje in s tem v več pogledih kršile evropski pravni red, ki izvira iz evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zavezuje tudi Hrvaško".
Slovenija se je zato znašla v nepravičnem in nezavidljivem položaju, saj mora na eni strani izplačati varčevalce LB na Hrvaškem in BiH v skladu s sodbo v primeru Ališić iz leta 2014, na drugi strani pa je Hrvaška v zadnjih 25 letih storila vse, da prepreči poplačilo terjatev LB do hrvaških podjetij, je dejal.
Pojasnil je, da je bila LB največja banka v nekdanji Jugoslaviji in da je njena podružnica v Zagrebu leta financirala hrvaška podjetja ter jim omogočila delovanje in razvoj. "Krediti LB so ustvarjali pozitivne učinke na hrvaško gospodarstvo," je izpostavil.
Ker dolžniki, hrvaška podjetja, po razpadu skupne države niso poravnali svojih zapadlih obveznosti do LB, ki so izhajale pretežno iz naslova posojil in garancij, odobrenih po letu 1980, sta LB in njena podružnica v Zagrebu med letoma 1991 in 1996 pričeli s postopki izterjave pred hrvaškimi sodišči.
Teh postopkov je bilo več kot 80, nanašali pa so se na milijonske zneske, je opozoril minister Klemenčič in poudaril, da je v 25 letih LB iz tega naslova uspela na hrvaških sodiščih iztožiti in izterjati zgolj 700.000 evrov.
Poudaril je, da so v tožbi dokazi, da so se "hrvaške izvršilne oblasti neposredno vmešavale v delovanje sodne oblasti, preprečevale izvršbe, sodna oblast na Hrvaškem pa je spreminjala sodno prakso in onemogočala LB uspešno izterjavo svojih legitimnih dolgov do hrvaških podjetij".
Zato se je po njegovih besedah slovenska vlada po sodbi v primeru Alešić odločila za iskanje pravnih poti za zavarovanje interesov Slovenije in pravne osebe, LB, ki je v stoodstotni lasti države.
V letu in pol so pregledali omenjenih 81 tožb LB na Hrvaškem, od katerih so pri 26 zaznali neposredne kršitve evropske konvencije o človekovih pravicah. Tožbo na ESČP so sicer vložili tudi v roku, ki ga je za LB neugodna odločitev hrvaškega ustavnega sodišča konec marca postavila za iskanje mednarodnega foruma po izčrpanju pravnih sredstev na Hrvaškem.
Minister je pojasnil, da Slovenija Hrvaško toži zaradi kršitve 6. člena evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin do pravice do pravičnega sojenja, vključno načela enakosti pred zakonom, pravice do izvršitve sodb ter sojenja v razumnem roku. Toži jo tudi zaradi kršitve prvega protokola konvencije, ki zadeva varstvo lastnine, saj je bila LB preprečena izterjava terjatev, bivši podpredsedniki hrvaških vlad pa so javno dejali, da izplačil ne bo kljub pravnomočnim sodbam.
Dodal je, da Slovenija v tožbi zahteva ugotovitev kršitve konvencije in njeno prenehanje ter "pravično odškodnino in zadoščenje, izračunano na podlagi natančnega pregleda obstoječih terjatev na približno 360 milijonov evrov".
Tožbo so namreč vložili na podlagi omenjenih 26 tožb, v katerih so sodni postopki povprečno trajali 18,2 leta.
Zahtevani znesek vključuje tudi zamudne obresti, ki so jih določili na podlagi revizijskih poročil in zakonsko določenih obrestnih mer v že izrečenih sodbah v tožbah LB na Hrvaškem.
To, da je zahtevana odškodnina zelo blizu vsoti okoli 385 milijonov evrov, ki naj bi jih Slovenija predvidoma namenila za poplačilo še nepoplačanih deviznih varčevalcev LB Zagreb in Sarajevo na podlagi sodbe v primeru Ališić, je minister pripisal naključju.
Glede trajanja postopka pred ESČP je minister dejal, da bi samo do odločitve sodišča o pristojnosti za primer lahko v najslabšem primeru minili dve leti, nato pa bo sodišče odločalo še o vsebinskih zadevah. Kot pomembno je pri tem izpostavil, da se sodišče v tem času aktivno zavzema za mediacijo med državama.
Povedal je tudi, da je z vložitvijo tožbe danes že seznanil hrvaškega kolega Anteja Šprljeta, ki je informacijo "sprejel profesionalno".
Na vprašanje o morebitnih zunanjepolitičnih posledicah tožbe je Klemenčič odgovoril, da po njegovem mnenju ne bo bistveno niti poslabšala niti izboljšala odnosov med državama, na dolgi rok pa bo z odločitvijo sodišča to poglavje zaprto.
Tudi zunanji minister Karl Erjavec je v odzivu za STA dejal, da ne pričakuje poslabšanja slovensko-hrvaških odnosov ter poudaril, da želi Slovenija samo zaščititi svoje interese.
Za tožbo se je Slovenija odločila po številnih poskusih v zadnjih 25 letih, da bi se uredilo vprašanje terjatev LB do hrvaških podjetij, ko med drugim tako sporazum o nasledstvu kot tudi dogovor iz Mokric nista pripeljala do rešitve tega vprašanja kot tudi vprašanja starih deviznih vlog.
V medijih so se v minulih letih pojavljale ocene, da so hrvaška podjetja LB z obrestmi dolžna več kot milijardo evrov, kar je kot neosnovano danes označil tudi minister Klemenčič. Med drugim je polovica hrvaških podjetij, ki jih je tožila LB, torej več kot 40, medtem propadla.
