c S

Strokovnjaki soglasni o nesprejemljivosti telesnega kaznovanja otrok

12.09.2016 08:01 Ljubljana, 09. septembra (STA) - Telesno kaznovanje otrok je nasilje in kot tako nesprejemljivo, so se strinjali govorci na današnji okrogli mizi v organizaciji ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Po oceni strokovnjakov je javna razprava o noveli zakona o preprečevanju nasilja v družini, ki širi definicije nasilja v družini, zavila v napačno smer.

Pomembno je dvigniti nivo družbene ozaveščenosti in strokovnjakom dati prostor, da razložijo, zakaj telesno kaznovanje ni dopustno, je v uvodnem nagovoru poudarila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Prepoved telesnega kaznovanja še ni spodbujanje permisivne vzgoje, kot je pogosto slišati v argumentu javnosti, je dodala ministrica ter obsodila populizem in čustveno ustrahovanje v debatah o predlogu novele. "Če je polje razprave argumentirano, lahko vedno najdemo skupne rešitve," je dodala Kopač Mrakova na okrogli mizi v okviru otroškega bazarja.

Po besedah ministrice je ključno javnosti predstaviti prave načine postavljanja mej pri otroku, da bo vzgoja varna, ljubeča in učinkovita ter bo otroku omogočila pravilen razvoj. Poudarila je še, da je predlog za novelo zakona prišel predvsem s strani nevladnih organizacij, ki se na terenu soočajo z nasiljem v družini, na ministrstvu pa so potrebe skušali prenesti v zakonodajo.

Nevropediatrija Tina Bregant je vesela, da je vlada s takim predlogom državljanom sporočila, da kakršno koli nasilje ni sprejemljivo, tako fizično, spolno ali psihično. Opozorila je, da pogosto pozabljamo na zanemarjanje, ki je prav tako oblika nasilja, vse pogostejša tudi zaradi vedno daljših delovnikov staršev.

Vsako nasilje pušča posledice v razvoju možganov, zato je izpostavljenost nasilja v otroštvu tako nevarna. Okolje, v katerem se posameznik razvija v zgodnjem otroštvu, ima ključno vlogo pri tem, v kakšnega odraslega bo zrasel. Bregantova je dejala, da moramo kot družba zagotoviti varne in ljubeče razmere, v katerih bodo odraščali otroci.

Po njenih besedah se zdravniki pogosto srečajo z žrtvami nasilja, za katere pa ni nujno, da jih zdravniki vedno prepoznajo. "Za vsako resno hospitalizacijo je zadaj še mnogo več, kar pa ni vedno evidentirano. Za začetek se moramo zediniti, ali imamo kot družba problem. Številke kažejo, da ga imamo," je še povedala Bregantova.

Špela Veselič iz Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, ki podpira novelo, s katero bi jasno izrazili nedopustnost nasilja, je opozorila na različna poimenovanja, ki ga uporabljamo za nasilje: konflikti, vzgojne klofute, discipliniranje, kaznovanje. Vsa kažejo na to, kako zelo težko se z nasiljem soočimo, ker smo kot družba naučeni, da je telesno kaznovanje sprejemljivo.

Da je telesno kaznovanje vgrajeno v našo kulturo, se je strinjala tudi Dušica Pleterski Rigler iz nacionalnega odbora za otrokove pravice pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Vsak posameznik povzame vzorec obnašanja iz otroštva, vendar šele v zadnjih letih govorimo, da to ni primerna vzgoja. "Starši imajo v zavesti še vedno vgrajeno, da s telesnim kaznovanjem otrokom delajo dobro. Moramo se truditi, da tako miselnost spremenimo," je dejala Pleterski Riglerjeva.

Po njenih besedah telesna kazen otroka ne spodbuja k aktivnemu pogovoru, ampak k skrivanju. Namen pa je otroka vzgojiti v dobro osebo, ki se bo zavedala svojih odgovornosti in bo zadovoljna s svojim delom. Starši želijo ravnati pravilno, vendar se v kritičnih situacijah pogosto ne znajdejo, zato jih je treba nenehno izobraževati in osveščati, je razložila.