V paketu zakonskih sprememb sta noveli zakona o dohodnini in novela zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, spremlja pa ju še novela zakona o davčnem postopku. DZ bo vse tri obravnaval to jesen, veljati pa naj bi začele 1. januarja 2017, je na novinarski konferenci po seji vlade povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar Erman. Na opozorilo, da s predlogom pravzaprav ni nihče zadovoljen, pa je odvrnila, da je vendarle boljši kot obstoječe stanje. "To je nedvomno prvi korak in ne cilj," je dodala.
Predlog novele zakona o dohodnini prinaša spremembe dohodninske lestvice, tako da se bodo razbremenile plače, ki so nadpovprečno obremenjene, vendar se hkrati ohranja najvišji razred s 50-odstotno obdavčitvijo.
Ker imajo zaradi visoke obdavčitve dela visoko strokovno izobraženih zaposlenih številna podjetja velike težave pri iskanju novih kadrov, predlog novele zakona o dohodnini prinaša tudi razbremenitev dela plače za poslovno uspešnost, kot so božičnice ali 13. plače. Ta izplačila se bodo do višine 70 odstotkov povprečne plače izvzela iz obdavčitve, se pa bodo od njih še naprej v celoti obračunali prispevki za socialno varnost.
Vsakemu rezidentu se bo poleg tega namesto za 2800 evrov priznalo zmanjšanje letne davčne osnove za 3302,70 evra. Zvišujeta se tudi obe dodatni olajšavi, ki ju lahko uveljavljajo tisti z najnižjimi plačami.
"Pri zavezancih, ki uveljavljajo zgolj osebno olajšavo, lahko pride do znižanja davčne obveznosti od 100 evrov navzgor," je navedla Vraničarjeva. Na vprašanje, ali ta znesek zadošča za to, da bomo kadre, ki največ prispevajo k dodani vrednosti, zadržali v Sloveniji, pa je odgovorila, da gre za enega od elementov, ki je pomemben za dosego tega cilja, vendar pa se samo na davke ne ozira nihče. "To si v tem trenutku lahko privoščimo," je dodala.
Spremembe pri dohodnini bodo proračunske prihodke znižale za 106 milijonov evrov letno. Za toliko se bodo torej povečali razpoložljivi prihodki vseh zaposlenih, od tega bo približno deset milijonov evrov odpadlo na višje neto prejemke v širšem javnem sektorju, preostalih 96 milijonov evrov pa zaposlenih v zasebnem sektorju.
Delno se bo izpad prihodkov zaradi sprememb pri dohodnini nadomestil z zvišanjem stopnje davka od dohodkov pravnih oseb s 17 na 19 odstotkov, in sicer v višini 60 milijonov evrov. "Preostalih 46 milijonov evrov nameravamo nadomestiti z učinkovitejšim pobiranjem javnih dajatev," je povedala kandidatka za novo finančno ministrico.
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer so že v času usklajevanja sprememb obeh zakonov opozarjali, naj vlada za nadomestitev izpada prihodkov zaradi sprememb pri dohodnini ne zvišuje davka od dohodkov pravnih oseb, pač pa naj zniža javno porabo, so se odzvali z besedami, da država prelaga breme iz svojega v njihov žep, sama pa ni storila nič, da bi omejila lastno (javno) porabo.
Še več - gospodarstvo in zaposleni v gospodarstvu, ki z izvozom najbolj poganjajo gospodarsko rast Slovenije, bodo imeli od takšnega davčnega prestrukturiranja najmanj: gospodarstvo bo vse plačalo, koristi pa bo deležna država in večji delež zaposlenih v javnem sektorju, ne pa večina zaposlenih v podjetjih, ugotavljajo na GZS.
S kritičnimi besedami so se odzvali tudi v opozicijski ZL. Vlada bo razbremenila izključno slabih deset odstotkov prebivalstva z najvišjimi prihodki, zaposlovalci pa bodo olajšavo pri izplačilu nagrad za poslovno uspešnost zlorabili za znižanje osnov delavskih plač in izogibanje plačilu davkov. Na višje neto prihodke lahko realno računajo kvečjemu menedžerji, ki imajo že tako najvišje plače, napovedujejo.
Poleg davčnega prestrukturiranja pa predlagane zakonske spremembe prinašajo še nekatere druge novosti. Predlog novele zakona o dohodnini tako predlaga uskladitev obdavčevanja dohodkov iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti s spremembami na področju pavšalnega določanja dohodka, ki jih prinaša nova ureditev sistema ugotavljanja katastrskega dohodka. Uvajajo se tudi določene administrativne poenostavitve za kmete.
Predvidene so tudi spremembe na področjih statusa dvojnega rezidentstva, obdavčitve denarnih odškodnin za nepremoženjsko škodo, prejetih na podlagi sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in zavezancev, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja iz tujine, črta pa se tudi olajšava za donacije za izplačila političnim strankam.
Med pomembnejšimi novostmi iz predloga novele zakona o davčnem postopku, ki prinaša novosti in poenostavitve za davčne zavezance ter dodatne možnosti za lažje plačilo davčnega dolga, pa je izpostavila predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost, možnost zamika roka plačila davkov in prispevkov za pet dni po izplačilu plač, dodatne možnosti za lažje plačilo davčnega dolga ter spremembo višine obrestnih mer za zamudnike pri plačilu davčne obveznosti.
